ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/3, 87, 87/2, 91, 91/1, 91/2, 291, 291/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 83, 83/1, 83/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-5, 4, 4/2.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - izvršitelj - zahteva za odločitev o varščini - več izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - večkratni rubež premičnin - združitev izvršilnih zadev pri izvršitelju - zaznamba rubeža premičnin - obligatorna združitev izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - vrstni red pridobitve zastavne pravice na premičninah - potrebnost izvršilnega dejanja
Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.
Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.
pripadajoče zemljišče – postopek določitve pripadajočega zemljišča – funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi
Možna je določitev pripadajočega zemljišča k enostanovanjski stavbi.
Tako iz akta nasprotne udeleženke o določitvi zemljišča, ki je neposredno namenjen za redno rabo obravnavanih stavb, ki je bilo tudi izhodiščna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča v okviru denacionalizacijskega postopka, kot tudi iz denacionalizacijske odločbe izhaja, da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom parc. št. 1689/365 oziroma k obravnavanim objektom nepremičnina parc. št. 1689/876. Prav zato to zemljišče ni pripadlo denacionalizacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da navedena upravna akta sicer ne predstavljata odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, vendar pa izkazujeta, da je nasprotna udeleženka sama štela zemljišče parc. št. 1689/876 za funkcionalno zemljišče k stavbam predlagateljic. Ugotovilo je tudi, da predlagateljici že od nakupa parcele uporabljata navedeno zemljišče oziroma ga imata v posesti in da se v vsem tem času raba ni spreminjala.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – zamuda roka za ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – povračilo stroškov prič – nedovoljene pritožbene novote – vročilnica
Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za izostanek z naroka – bolezen odvetnika
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamuda opravičljiva. Upravičeno zamudo povzroči le upravičen vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla predvideti niti preprečiti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
preprečevanje nasilja v družini – procesna sposobnost stranke – dvom v procesno sposobnost stranke
Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa o predlogu predlagatelja ponovno odloči.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – relevančna teorija – irelevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – odstop terjatve
V primeru odtujitve stvari oziroma pravice tožniku ni treba tej spremenjeni materialnopravni situaciji prilagoditi tožbenega zahtevka (kar pa ne pomeni, da ga ne sme spremeniti). Tako stališče se je izoblikovalo tudi zaradi tega, ker v postopkih največkrat pride do situacije, ko cesionar skuša vstopiti v pravdo kot novi tožnik, a se dolžnik kot tožena stranka temu upre (misleč, da cedent s tožbenim zahtevkom proti njemu ne more uspeti). Zato je cedent praktično prisiljen še naprej voditi pravdo, čeprav za tujo korist. V taki situaciji se torej toženec sam spravi v položaj, ko bo morda moral na podlagi izvršilnega naslova izpolniti svojo obveznost cedentu (kasneje pa ga bo morebiti terjal še cesionar).
plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje s premoženjskimi elementi
Odločilno je, da je bil dolžnik po podatkih iz kazenske evidence spoznan za krivega za kaznivo dejanje, katerega objekt kazensko pravnega varstva je premoženje, zato določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne dopušča odpusta obveznosti, ki je pravna dobrota prezadolženi fizični osebi in je kot taka odvisna tudi od subjektivnih kriterijev na strani dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0077160
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 214, 214/4, 316, 316/1. OZ člen 102, 102/2, 102/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 54, 57.
podizvajalska pogodba - plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave - pogodba o prenosu terjatve - odložni pogoj - pogodbena kazen - splošno znano dejstvo - priznanje terjatve v stečaju - uzance
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je torej o njej odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Dejstvo, da je bil objekt predan v uporabo, ni za dejstvo, ki bi bilo splošno znano tako sodišču, kot širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, zaradi česar ga ne bi bilo treba dokazovati.
nepremoženjska škoda - padec na mokrih ploščicah - krivdna odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja oz. opustitve
V primeru opustitvenega ravnanja, fizikalne vzročnosti ni, zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
Določila KP so jasna in se zato uporabljajo tako, kot se glasijo (prim. 1. odstavek 82. člena OZ). Zato tudi ni potrebna nobena dodatna razlaga, kot to želi prikazati tožnica z navedbami o namenu KP. Namen namreč zgolj sodoloča pomen pravila, kadar je mogočih več rešitev, medtem ko pomensko jasni znaki ne potrebujejo dodatne razlage.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 627, 638. ZPP člen 7, 243, 324, 324/4.
razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek – odstop od pogodbe – podjemna pogodba – jamčevalne sankcije – rok za odpravo napak – vsebina sodbe – navedba predpisov – izvedba dokaza z izvedencem
Ne pride v poštev uporaba splošnih pravil odškodninske odgovornosti, saj tožnica uveljavlja odgovornost toženke za stvarne napake, ki je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti. Pri razvezi pogodbe pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe, torej na podlagi, ki je pozneje odpadla.
Četrti odstavek 324. člena ZPP res nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa ni bistvena, če je sodbo kljub temu mogoče materialnopravno preizkusiti.
Ker ni našlo nejasnosti, nepopolnosti ali nasprotij v podanem izvedenskem mnenju, v katerem je izvedenec odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, prvostopno sodišče povsem utemeljeno ni sledilo toženčevemu zavzemanju po dopolnitvi tega mnenja tudi z opredelitvijo, ali bi do takih poškodb pri tožnici lahko prišlo, če bi jo toženec na isto mesto udaril najprej s pestjo, potem pa še s stolom (sicer pa slednje s strani nobene od pravdnih strank niti ni bilo pravočasno zatrjevano)
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
stečaj zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine na Republiko Slovenijo - kaducitetna upravičenka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajne mase
Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča).
Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
ZFPPIPP člen 366, 366/1, 364, 369, 369/1, 374, 374/1.
pravna sredstva - ugovor zoper načrt razdelitve - pritožba zoper sklep o razdelitvi - preskakovanje pravnih sredstev - dovoljenost pritožbe
V primeru, ko upnik ni vložil ugovora zoper načrt razdelitve, zoper sklep o razdelitvi ne more vložiti pritožbe, saj "preskakovanje" pravnih sredstev ni dovoljeno. Kaj takega bi bilo možno le v primeru, da se končni načrt razdelitve ne bi ujemal z načrtom razdelitve, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – grajanje dokazne ocene – kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – protispisnost – nedopustni pritožbeni razlogi
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
Izpodbijanje dokazne ocene ne more pomeniti kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pomeni lahko zgolj pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti to ni dovoljen pritožbeni razlog.