kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - očitek protispisnosti - prekršek - zapisnik o zasegu predmetov
Na podlagi izvedenega postopka za izločitev dokazov je mogoče zaključiti, da je bil zoper obdolženca najprej osredotočen sum v smeri izvrševanja prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, šele nato sta policista zaradi količine in načina pakiranja prepovedane droge utemeljeno menila, da obstaja sum v smeri storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - vezanost na pravnomočno sodbo - nedopustna tožba - zavrženje tožbe zaradi ugovora pravnomočno razsojene stvari - identiteta tožbenih zahtevkov - nasprotna tožba
Če je tožnik menil, da je on lastnik stvari, glede katere je toženka v prvi pravdi uveljavljala, da je lastnica ona, je imel možnost v tisti zadevi ponuditi dejstva in dokaze, da je lastnik on. V tisti zadevi je torej – ob spoštovanju procesnih pravil o tem, do kdaj lahko navaja dejstva in dokaze – imel možnost vzbuditi tolikšen dvom o obstoju tožničine lastninske pravice, da bi to privedlo do zavrnitve toženkinega zahtevka. Ker ni uspel, ga veže pravnomočna sodba. Če bi sodišče ponovno razpravljalo o dejstvih, s katerimi bi tožnik v pravnomočno razsojeni zadevi mogel doseči zavrnitev zahtevka, bi izvotlilo učinek pravnomočnosti. Prvi sodbi bi bila odvzeta lastnost trdnosti in zanesljivosti. Pravnomočna sodba v zadevi P 47/2021 zato ne vodi zgolj k neutemeljenosti zahtevka v obravnavani zadevi, ampak preprečuje njegovo vsebinsko obravnavanje.
odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - preprečevanje pranja denarja - financiranje terorizma - absolutno zastaranje - beneficium cohaesionis - sporočanju podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja - obveznost sporočanja gotovinskih transakcij - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe - odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - formalna in materialna pravnomočnost - dokaz z zaslišanjem prič - posebne olajševalne okoliščine - odmera sankcije - omilitev globe - milejši predpis
Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije.
Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lahko izvršijo samo odgovorne osebe.
Pri presoji pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do izjave je bistveno, da je sodišče prve stopnje zakonitemu zastopniku omogočilo navzočnost pri odločanju, kar mu je bilo v danem primeru zagotovljeno, vendar zakoniti zastopnik na zaslišanje ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar bistvena kršitev ni podana.
V obravnavani zadevi je glede odgovornih oseb odločba o prekršku postala formalno pravnomočna, kar ne preprečuje uporabe privilegija pridružitve, saj se ta institut lahko uporabi vse do nastopa materialne pravnomočnosti, ki zagotavlja vsebinsko trdnost odločbe in njeno notranjo skladnost. Zato je sodišče prve stopnje odgovorne osebe, za katere je odločba o prekršku že postala formalno pravnomočna, lahko zaslišalo kot priče, kar je skladno tudi s sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo in se nanjo utemeljeno sklicevalo.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo splošna pravila za odmero globe pravni osebi iz petega odstavka 26. člena ZP-1 in je izreklo globo zakonito ter primerno ugotovljeni teži ter okoliščinam prekrška, za kar je v sodbi tudi navedlo jasne in prepričljive razloge. Tem razlogom se pritožbeno sodišče pridružuje in kljub dejstvu, da je postopek o prekršku ustavilo še za štiri prekrške, ni posegalo v enotno izrečeno globo, ker je presodilo, da je tako izrečena globa primerna tudi po odpadlih štirih prekrških.
pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker je torej pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje pritožbo oškodovanega A. A. utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 58b, 63, 63/3, 63/4, 63/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1D člen 23, 23/2.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov - vozniško dovoljenje - uradna evidenca - kontrolni zdravstveni pregled - zdravniško spričevalo - vožnja brez vozniškega dovoljenja - upravna odločba - veljavnost vozniškega dovoljenja
Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani upravne enote, ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vozniškega dovoljenja obdolženca izhaja, da je to veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), iz odgovora upravne enote pa ne izhaja, da bi ta vodila kakršenkoli postopek, s katerim bi obdolženca seznanila o krajši veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi kontrolnega zdravstvenega pregleda in da se obdolženec pri njih ni oglasil, da bi vozniško dovoljenje uskladil z izdanim zdravniškim spričevalom, obdolženec utemeljeno uveljavlja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi mu bil s strani upravne enote izdan upravni akt, ki bi veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja spreminjal. To pa pomeni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kljub dejstvu, da omejitev ni bila vpisana v vozniško dovoljenje, v očitanem času vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00089125
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasni ukrepi
Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - prisilna privedba - ne bis in idem
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila vročitev sklepa sodišča prve stopnje o prisilni hospitalizaciji z dne 27. 8. 2025 pravilna in da prisilna privedba s strani psihiatrične bolnišnice ni uspela, zaradi česar je z izpodbijanim sklepom z dne 3.11.2025 na podlagi četrtega odstavka 52. člena ZDZdr odredilo privedbo nasprotnega udeleženca v psihiatrično bolnišnico.
pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - prekluzija glede procesnih kršitev - vabilo priči za zaslišanje - pravilno vabljenje
Če je tožena stranka menila, da priča ni bila pravilno vabljena na glavno obravnavo, bi morala kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponoven predlog - nova dejstva in okoliščine - zavrnitev ali zavrženje predloga
Obsojenec lahko tudi ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvrševanje kazni zapora, tak predlog vloži ponovno. Sodišče vsebinsko presoja vsak nov pravočasen predlog, če pa ugotovi, da se okoliščine od predhodne odločitve niso bistveno spremenile, ga po tretjem odstavku 129.a člena ZKP zavrže kot očitno neutemeljenega.
Ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je obsojeni zgolj ponovil predlog z isto vsebino kot v prejšnjem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen, bi tako predlog lahko tudi zavrglo. Tudi ponovna vsebinska odločitev o zavrnitvi predloga pa je pravilna.
nova škoda in dodatna odškodnina - izguba na zaslužku - odškodnina zaradi manjše pokojnine - zastaranje terjatve - sukcesivna bodoča škoda - pravočasno uveljavljanje
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja terjatve. Za pretrganje zastaranja ne zadostuje morebitno izvensodno uveljavljanje rente pri zavarovalnici (365. in 368. člen OZ), zato so nerelevantne navedbe pritožbe o vložitvi odškodninskega zahtevka za rento pri zavarovalnici že v letu 1995.
Ob izdaji odločb slovenskega ZPIZ je tožnik nedvomno že vedel za upokojitev v obsegu 8 ur, to je, da ne bo več delal in posledično za izpad dohodka in njegovo višino. Zato od tedaj dalje zagotovo ni bilo več ovir za ugotovitev višine škode kot posledice invalidske upokojitve. Glede pokojnine na Hrvaškem tožnik ni navedel, zakaj njegova škoda ni bila določljiva že pred izdajo odločbe hrvaškega ZPIZ (katerih okoliščin takrat še ni poznal), saj se tudi ta pokojnina odmeri na podlagi predpisa, ki jasno določa parametre za določitev višine pokojnine. Izdaja odločbe namreč ni predpogoj za to, da bi tožnik lahko izračunal svoje prikrajšanje. Tako je za celoten izpad dohodka kot posledico invalidske upokojitve (tako v Sloveniji kot na Hrvaškem) tožnik lahko vedel najmanj od odločbe ZPIZ v letu 2015 o tem, da ima pravico do invalidske pokojnine (da torej ne bo več delal). Začetek zastaranja nastopi že tedaj, ko oškodovanec zve oziroma bi ob ustrezni skrbnosti mogel zvedeti za obseg škode in storilca (subjektivni rok), oziroma tedaj, ko je škoda nastala (objektivni rok) - 352. člen OZ. Za sukcesivno bodočo škodo pa velja, da je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnje škode iz tega naslova.
članstvo v lovski družini - črtanje iz članstva - plačilo članarine - neplačilo obveznosti - izpolnitev denarne obveznosti - zapadlost denarne terjatve - plačilo dolga
Dejstvo, da neka denarna obveznost še ni zapadla, dolžniku ne preprečuje, da jo poravna pred zapadlostjo. Takšno plačilo ni nič neobičajnega, celo nasprotno: večina ljudi svoje obveznosti poravnava pred dnevom zapadlosti (pred rokom, ki je za plačilo zapisan na položnici).
Ne gre za situacijo, ko tožnik ob plačilu ne bi opredelil kaj plačuje, ampak je glede na vse ugotovljene okoliščine iz njegovega ravnanja mogoče sklepati, da je plačal članarino za leto 2021. Res je, da sklic na plačilu ni identičen sklicu na položnici, a glede na vse ugotovljene okoliščine povsem zadošča za sklep, da je plačana članarina za leto 2021. Če je tožnik imel namen plačati kakšno drugo od svojih denarnih obveznosti, bi glede na dejstvo, da se je ena položnica glasila na 120 EUR, druga pa na 235 EUR, moral jasno povedati, da z nakazilom 120 EUR delno poravnava obveznost s položnice, ki se glasi na 235 EUR. Tožena stranka je tako upravičeno štela, da je poravnal (takrat sicer še nezapadlo) članarino za leto 2021, ne pa članarine za leto 2020.
ZST-1 člen 5, 10, 10/3. ZSVarPre člen 23, 23/1. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-17.
oprostitev plačila sodne takse - odločba bpp - nastanek taksne obveznosti - učinkovanje odločbe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dohodek za pomoč in postrežbo - invalidnina - dvakratnik minimalnega dohodka - ogroženost preživljanja prosilca
Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala že ob vložitvi pritožbe dne 11. 7. 2024 (5. člen ZST-1), tožniku pa je brezplačna pravna pomoč dodeljena šele od 20. 11. 2024 dalje, tudi na podlagi navedene odločbe tožnik ni ex lege oproščen plačila sodne takse za pritožbo.
Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot dohodek tožnika upoštevalo tudi dodatek za pomoč in postrežbo. V skladu s 17. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se v dohodek, ki se upošteva, štejejo sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, v polovični višini. Tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje živi sam in zanj torej ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, zato teh sredstev ni mogoče upoštevati kot lastni dohodek tožnika.
Mesečni prihodek prosilca znaša 927,39 EUR, kar je manj kot znaša dvakratnik minimalnega dohodka na družinskega člana (969,76 EUR). Zato je šteti, da bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo ogroženo socialno stanje prosilca.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089943
ZVPot člen 22, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 5, 6, 336, 365. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/9, 21, 21/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - lojalna razlaga nacionalnega prava - pojem povprečnega potrošnika - pogodbeno določilo - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - konverzija terjatev - zastaranje kondikcijskega zahtevka - obrazloženost dokazne ocene
Pri zapolnjevanju vsebine pojasnilne dolžnosti je treba glede na enotna stališča sodne prakse izhajati iz standarda povprečnega potrošnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Ekonomska izobrazba tožnika oziroma izobrazba po programu MBA smer management (ki jo je tožnik glede na navedbe iz odgovora na pritožbo pridobil 10 let po sklenitvi kreditne pogodbe) je nebistvena za presojo izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti.
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožnik zaradi zastaranja kondikcijskega zahtevka nima več pravnega interesa niti za ničnostni zahtevek. Prvič zato, ker ima tožnik pravni interes za ugotovitev ničnosti že zaradi odprave pravne negotovosti glede nadaljnje veljave pogodbe in z njo povezane obveznosti plačil, drugič pa tudi zato, ker o zastaranju kondikcijskega zahtevka še ni mogoče govoriti. Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine v zvezi s spornim razmerjem, ampak tudi za njihove pravne posledice, torej za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
kazenska sankcija - sporazum o priznanju krivde - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zagovornik skozi pritožbeno grajo prezre, da v opisani pravni situaciji sodišče prve stopnje presodi le zakonitost dogovorjene kazenske sankcije, kar pomeni preverjanje, ali je kazenska sankcija dogovorjena v zakonsko predpisanih mejah, pri čemer pa nima pooblastila, da bi presojalo primernost dogovorjene kazenske sankcije, saj je bila ta dogovorjena v skladu s svobodno voljo strank sporazuma, torej obdolženca in ODT. Nadalje zagovornik tudi ne upošteva, da mora sodišče prve stopnje sporazum o priznanju krivde sprejeti kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, zato drugačne kazenske sankcije od dogovorjene, kar velja tako za glavno kot za stranske kazni, ne more izreči. S pravkar navedenim je skladna tudi ureditev, da dogovorjene kazni v sporazumu o priznanju krivde ne gre več spreminjati niti v pritožbenem postopku.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - neupravičen razlog - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu
Razlog, ki ga tožnik navaja za zamudo, je neupravičen in je posledično predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Bistveno je, da je bila pooblaščencu sodba pravilno vročena, saj imajo v skladu z 92. členom ZPP pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka.
Izhodiščno je trditveno (in posledično dokazno) breme vedno na tožniku, glede na procesno aktivnost strank pa se lahko tekom postopka spreminja ter prenaša. Zaradi sklepčne, čeprav skope obrambe obeh toženk se je po vložitvi obeh odgovorov glede obeh toženk to breme zopet vrnilo k tožniku.
Iz tožnikovih tožbenih navedb ne izhaja zanikanje dejstev, ki jih je prva toženka navedla v svojem odgovoru. Navedba, da je toženka vozila odpadni material na tožnikovo nepremičnino, ne vsebuje zanikanja navedbe toženke, da je tako ravnala izključno po izrecnem naročilu tožnika in v prepričanju, da ima za to potrebna dovoljenja.
Drži, da prva toženka za svoje navedbe ni predlagala dokazov. Vendar bi bilo to pomembno šele v trenutku, ko bi bile njene trditve prerekanje, torej sporne, in bi kot take terjale dokazovanje.
ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/4, 403. ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 253, 253/1, 286b.
invalid III. kategorije invalidnosti - svoj poklic - opredelitev pojma svoj poklic - dodatne omejitve pri delu - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar - izobrazba - delovne izkušnje
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti ter so potrebne stvarne razbremenitve pri delu, kot jih je pred tem ugotovil in priznal že toženec. Je pa pri tožniku za razliko od odločitve toženca, ki je menil, da lahko tožnik drugo delo opravlja v polnem delovnem času, sodišče presodilo, da je potrebna tudi časovna razbremenitev.
V tožnikovem primeru je potrebno, skladno s četrtim odstavkom 63. člena ZPIZ-2, upoštevati svoj poklic, pri čemer se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V okviru svojega poklica je torej potrebno upoštevati ne samo tožnikovo dejavnost, na podlagi katere je vključen v zavarovanje, temveč tudi njegovo izobrazbo in pridobljene delovne izkušnje.
Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089364
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-11. SPZ člen 152, 152/2, 154. OZ člen 1034. ZPP člen 355, 366.
glavni dolžnik - realni dolžnik - hipoteka - ugasnitev hipoteke s potekom časa - prenehanje hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - potek časa - stečaj glavnega dolžnika - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - porok - odgovornost poroka - odgovornost zastavitelja - akcesornost
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo v okviru odločanja o ugovoru presojati navedbe dolžnika, da je hipoteka v materialnopravnem smislu ugasnila zaradi poteka prekluzivnega roka. Hipoteka s potekom desetih let od dospelosti zavarovane terjatve namreč ne preneha že sama zase oziroma po samem zakonu, temveč je potreben še njen izbris iz zemljiške knjige.
Dolžnik sicer pravilno poudarja, da je sam v razmerju do upnika le realni in ne tudi osebni dolžnik. Upniku torej dolžnik ni dolžan plačati uveljavljane terjatve, temveč le jamči zanjo z zastavljeno nepremičnino. Vendar pa je zmotno nadaljnje pritožbeno stališče, ki ga iz navedenega dejstva izpelje dolžnik, da zato določbe 1034. člena OZ o pretrganju zastaranja terjatve, ki velja za poroka, ni mogoče uporabiti tudi za realnega dolžnika. Položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) sta si namreč v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino. S pretrganjem zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika zato pride tudi do pretrganja zastaranja terjatve zoper realnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00089810
ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 254.
izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu - III. kategorija invalidnosti - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja
Če lahko sodni izvedenec poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled zavarovanca ni nujen.
Ob uveljavljenem načelu oficialnosti, načelu materialne resnice, temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred socialnim sodiščem je potrebno pri vprašanju meje, do katere seže razreševalna obveznost sodišča iz materialnoprocesnega vodstva izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki pa mora ohraniti nepristranskost.