ZBan-1 člen 330, 350a, 352, 353, 371. ZUP člen 42, 43, 229, 229/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 63, 63/1.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vročitev odločbe - zavrženje zahteve za vročitev odločbe - stranski udeleženec - zaupne informacije o banki
V postopku nadzora je po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) priznan osebi, nad katero se opravlja nadzor (subjektu nadzora), kot strankam v širšem pomenu in s tem kot stranskim udeležencem pa še (in izključno) članom uprave banke. Temu ustrezno je v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora. Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikoma ne ugodi in zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
Do vročitve odločbe so upravičene izključno osebe, ki bi se postopka pred izdajo odločbe v skladu z zakonom morale oziroma lahko udeleževale zaradi varstva svojih pravic. Gre za pravico, vezano na položaj stranke, torej na položaj, ki tožnikoma po določbah ZBan-1 glede na naravo in zahtevo po učinkovitosti upravnega odločanja, ni priznan.
trošarina - trošarina za komercialni prevoz - vračilo trošarine - prepozno vložen zahtevek za vračilo trošarine
Tožnik je vložil predmetni zahtevek za vračilo trošarine za mesec marec 2013 šele 3. 5. 2013, to je po preteku predpisanega roka, ki se je iztekel 30. 4. 2013, zato je bil zahtevek vložen prepozno. Predpisan rok za vložitev zahteve, ki je določen v četrtem odstavku 54č. člena Ztro, je namreč materialni prekluzivni rok, zato je pravico do vračila trošarine mogoče uveljavljati le v navedenem roku ter pomeni zamuda roka izgubo pravice.
ZMZ člen 51, 51/2, 54, 54/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - milejši ukrep - prosti preudarek - obrazložitev sklepa
Z izpodbijanim sklepom je bilo tožniku začasno omejeno gibanje na podlagi zakona (51. člen ZMZ), ki ureja omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito, zato gre v zadevi za omejitev gibanja in ne za odvzem osebne svobode.
Toženka ni prekoračila meje prostega preudarka, ko se je v ponovljenem postopku ponovno odločila za izrek pridržanja oziroma začasne omejitve gibanja tožniku iz razlogov, ki jih je obrazloženo navedla v izpodbijanem sklepu. Prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen, saj je v zadostni meri obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka glede na materialno pravni okvir odločanj. V zadostni meri je pojasnila tudi, zakaj ni mogoče učinkovito uporabiti milejšega ukrepa od pridržanja na prostore Centra za tujce.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja
V zadevi niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje tožnikove prošnje, vložene 27. 3. 2014, saj se je za dodelitev BPP v zvezi z isto kazensko zadevo že vodil drug postopek.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 71, 73, 73/2, 153, 153/1. Uredba o mejnih vrednostih emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav člen 4a, 4a/1, 4a/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - naknadni postopek - stranke v postopku - nevladna organizacija
Nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1, tj. nevladna organizacija na področju varstva okolja, ima po izrecni določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravni interes, da vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Če je presoja ocene iz 4.a člena Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav 68/12 predmet postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ni namreč nobenega razloga, da ta z zakonom priznan pravni interes ne bi bil upoštevan tudi v primerih, ko upravni organ o tem odloča v naknadnem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pridobljena soglasja
Soglasje pristojnih soglasodajalcev po 74.a členu ZGO-1 je del popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za izdajo nezahtevnega objekta, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt
Po prostorskem aktu so dovoljeni le enostavni objekti, gradnja nezahtevnega objekta iz točke 18 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kamor sodi tudi obravnavani z dimenzijami 11,74 m x 5,23 m, ni dovoljena.
ZSZ (1984) člen 58. ZUP člen 140, 237, 237/2, 237/2-3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Tožnik navaja, da so na delu zemljišča, ki je namenjen kmetijski dejavnosti, postavljeni objekti, ki služijo tej dejavnosti. Ker gre za okoliščino, ki je pravno pomembna za odločitev o tem, ali je tožnik za te objekte (in s tem za pripadajoče zemljišče) upravičen oprostitve plačevanja NUSZ, bi se toženka do te tožnikove navedbe morala opredeliti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključek na vodovod - priključek na javno cesto - indeksiranje stroškov
Zgolj dejstvo, da obstaja vodovod, vendar le primarni, kar med strankama ni sporno, samo zase ne zadostuje, saj bi moralo biti ugotovljeno, da se tožnikovi objekti lahko nanj direktno priključijo in da torej gradnja sekundarnega vodovoda, na katerega bi se priključile hiše, ta pa naprej na primarni vodovod, ni potrebna.
Za odmero pa ni relevantno, ali se tožnikova parcela lahko priključi na javno pot (cesto). Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa prek zemljišč, ki niso npr. v njegovi lasti.
Objava županovega sklepa o indeksiranju stroškov je pomembna z vidika seznanitve naslovnikov, ki se jim bo odmerjal komunalni prispevek, o tem, kolikšni stroški bodo upoštevani pri izračunu. Če tega sklepa ni, pa bi moral organ pred izdajo odločbe stranko seznaniti tudi z indeksom, ki bo uporabljen (okoliščina, ki vpliva na odmero), in ji dati možnost, da se do njega opredeli.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranke v postopku - nevladna organizacija - rok za priglasitev udeležbe
Ureditev iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1 - za razliko od 43. člena ZUP - pri nevladnih organizacij varstvo javne koristi izenačuje z njihovo, torej osebno pravno koristijo. Gre za zakonsko fikcijo, ki nevladnim organizacijam omogoča vstop v postopek, čeprav ne izkazujejo pravne koristi v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP. Zato je napačno tožnikovo stališče, da z zastopanjem javnega interesa izkazuje svojo pravno korist ne glede na določbo drugega odstavka 64. člena ZVO-1.
upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - opravljanje procesnih dejanj - pooblaščenec - obseg pooblastila
Po tretjem odstavku 55. člena ZUP lahko organ v primeru, če dvomi v pristnost pisnega pooblastila, s sklepom odredi, naj stranka pred organom ali notarjem potrdi pisno pooblastilo. Vendar pa v obravnavani zadevi po presoji sodišča niso obstajali razlogi za tak dvom, nenazadnje pa pristnosti pooblastila ne zanika niti tožnica sama. Tožbeni razlogi v zvezi z dolžnostjo organa, da preveri obseg pooblastila, se po tožničinih navedbah (kot tudi smiselno) nanašajo le na splošno pooblastilo, torej pooblastilo, ki se nanaša na vse upravne postopke. V obravnavani zadevi ne gre za tako pooblastilo, saj so v njem izrecno navedene vrste postopkov, za katere je bilo dano, med njimi tudi upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Predmet izvršilnega postopka je izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
ZTuj-2 člen 33, 34, 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev postopka - upravni spor - začasna odredba
Predmet spora je odločba, s katero je tožena stranka odločila o prošnji prve tožeče stranke kot delodajalca za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje druge tožeče stranke v RS zaradi zaposlitve ali dela, in sicer tako, da je prošnjo delodajalca zavrnila, četudi je ugotovila, da so za izdajo zaprošenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 33. in 34. člena v povezavi s 1. odstavkom 37. člena ZTuj-2. Sodišče se strinja tožečo stranko, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva oziroma protislovna v tolikšni meri, da pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Za zaključek, da pri drugi tožeči stranki obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS, bi bilo treba raziskati še nadaljnje relevantne okoliščine. Tožeči stranki pred izdajo odločbe tudi ni bila dana (učinkovita) možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na zavrnilno odločitev o stvari, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče je s sodbo (1. točka izreka) že odločilo o tožbi v tem upravnem sporu ter odpravilo izpodbijani upravni akt in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki. Učinki pravnomočnosti sodbe nastopijo z njeno vročitvijo strankam, zato v tem primeru tožeča stranka ne izkazuje (več) verjetnosti, da bi z izvršitvijo oziroma pravnim učinkovanjem izpodbijanega upravnega akta nastala takšna težko popravljiva škoda, ki bi jo sodišče z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečilo oziroma odvrnilo. Zato je sodišče takšno zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
URS člen 2, 44, 74. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - svobodna gospodarska pobuda - poseg v svobodno gospodarsko pobudo
Neutemeljen je tožbeni očitek, da Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije pomeni nedovoljen poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave RS. Podpora iz 64.n člena EZ je namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč, da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Ker EZ daje zgolj možnost pridobitve podpore, dejstvo, da bo tožeča stranka zaradi nižje podpore v naslednjih 15 letih prejela manj, kot bi prejela, če se Uredba ne bi spremenila, samo po sebi še ne dokazuje, da je Uredba 90/12 v nasprotju s 74. členom Ustave.
ZUP člen 62, 67, 67/7, 237, 237/2, 237/2-5. ZMZ člen 10, 21, 30.
mednarodna zaščita - bistvene kršitve pravil upravnega postopka - jezik v postopku - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - pristnost listine - verodostojnost prosilca
Pravico spremljati postopek v svojem jeziku po tolmaču je treba razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da stranka v celoti razume, kaj se jo sprašuje, še zlasti, če gre za očitek o nekonsistentnosti njenih izjav. Če obstaja dvom v razumevanje jezika, to pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Tožena stranka je izrazila zgolj dvom v pristnost listine o tožnikovi strankarski pripadnosti, samo zaradi dvoma pa se listine še ne more šteti za nepristno, če o tem ne da mnenja strokovni organ.
ZMZ člen 28, 28-2, 28-3, 106, 106/1. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 16, 16/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - kriteriji za opredelitev stopnje oziroma obsega samovoljnega nasilja - slabe življenjske razmere - prosilec iz afganistana
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bila tožniku priznana subsidiarna oblika zaščite zaradi njegove mladoletnosti v povezavi s tem, da v Afganistanu ni imel svoje družine in bližnjih sorodnikov. Mladoletnost kot ključna okoliščina, zaradi katere je tožniku bila priznana subsidiarna oblika zaščite, pa je sedaj prenehala obstajati, saj je tožnik postal polnoleten. Tožena stranka je tudi pravilno ocenila, da varnostni zadržki za vrnitev tožnika v domačo provinco ne obstajajo in tudi, da bi tožnik lahko živel v Kabulu, ter vse to tudi ustrezno obrazložila.
Pri ugotavljanju pogojev iz 3. alineje 28. člena ZMZ je kot pravni vir treba upoštevati tudi sodbo EU v zadevi št. C-465/07, iz katere med drugim izhaja, da se obstoj resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca izjemoma šteje za dokazanega, kadar samovoljno nasilje, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v zadevno državo ali, odvisno od primera, v zadevno pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da trpi navedeno škodo. Po stališčih Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodbo SEU razlagati tako, da se obstoj grožnje zaradi oboroženega spopada zgolj izjemoma šteje za dokazanega, če je nasilje tako visoke stopnje, da se lahko vsak civilist samo zaradi navzočnosti sooči s tveganjem, da utrpi škodo, in sicer le, če je član skupine, ki je podvržena sistematičnemu trpinčenju. Nekih fiksnih kriterijev, po katerih bi se opredelilo obseg nasilja, ni mogoče vedno vnaprej določiti, ker se vojna stanja po državah zelo razlikujejo in je zato lahko določen kriterij, ki je relevanten za oceno nasilja v eni državi, v drugi državi povsem nerelevanten.
Slabe življenjske razmere ne morejo predstavljati resne škode v smislu 28. člena ZMZ, saj zgolj slabih razmer samih po sebi ni mogoče enačiti s pojmom mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja (2. alineja 28. člena ZMZ). Pojem slabih življenjskih razmer tudi ni enak pojmu resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista (3. alineja 28. člena ZMZ).
Spremenjena ureditev postopka podaljšanja subsidiarne oblike zaščite ni v neskladju z Ustavo RS niti s pravom EU. Določba prvega odstavka 16. člena Direktive 2011/95/EU se izrecno sklicuje na spremembo ali prenehanje okoliščin, zaradi katerih je nekomu priznana subsidiarna zaščita. Enako prvi odstavek 106. člena ZMZ določa, da se preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite v okviru razlogov, podanih v prošnji, na podlagi katerih je bila nekomu priznana subsidiarna zaščita. V vsebinskem pogledu sta ti dve določili identični, zato ni neskladnosti ZMZ z direktivo. Pri prenehanju subsidiarne zaščite pa tudi ne gre za poseg v pridobljeno pravico, saj je subsidiarna zaščita že po samem zakonu mišljena le za določen čas.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da je tožnik zapustil Republiko Slovenijo konec leta 1991 oziroma v začetku leta 1992. Zato je pravilen zaključek upravnih organov, da je tožnik Republiko Slovenijo zapustil pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in torej ni podana nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ko se kljub odsotnosti šteje, da je pogoj dejanskega življenja izpolnjen.
inšpekcijski postopek - nadzor nad orožjem - strelišče - prepoved streljanja na strelišču - pristojnost lovskega inšpektorja
Napačno je stališče tožeče stranke, da je nadzor v predmetni zadevi stvar lovske inšpekcije. ZDLov-1 namreč ne vsebuje določb v zvezi z lovskimi strelišči, glede lovske inšpekcije pa določa, da lovski inšpektorji nadzorujejo izvajanje določb tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi, pooblastila in pristojnosti, ki jih ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, pa določa ZDLov-1 v četrtem odstavku 74. člena. Iz te določbe pa izhaja, da lovski inšpektor ne nadzoruje lovskih strelišč in rokovanja z lovskim orožjem. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da je za nadzor nad (tudi lovskim) orožjem in strelišči pristojen Inšpektorat za notranje zadeve.
ZUSDDD člen 1, 1/1, 1č. ZUP člen 70, 71, 89, 89/3, 89/4, 89/5.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - vabilo na razgovor na veleposlaništvu - vročitev vabila - načelo zaslišanja stranke - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova vloga za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v RS na podlagi določil ZUSDDD. Pri tem je bila za odločitev bistvena ugotovitev, da se tožnik ni odzval na vabilo za zaslišanje na Veleposlaništvu RS v BiH. Četudi podatki upravnega spisa izkazujejo, da je bila na ime, ki je podobno osebnemu imenu tožnika, poslana bela pisemska ovojnica z vsebino, ki se je neodprta vrnila na naslov Veleposlaništva, to ne pomeni, da je bila tožniku dana dejansko učinkovita možnost sodelovati v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.