ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 144, 146, 146/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - prenehanje potrebe po delu - nadurno delo - razveljavitev sodbe
Večja obremenjenost tožnice v zadnjem mesecu pred odpovedjo bi lahko kazala, da organizacija njenega dela že pred odpovedjo ni bila ustrezna. Zato ni nepomembno, kaj je bil v obravnavanem primeru razlog za odrejanje nadurnega dela, ali se je to delo nanašalo na organizacijo dogodkov v živo in ali bi bilo mogoče z drugačno organizacijo dela doseči zmanjšanje ali celo ukinitev opravljanja nadurnega dela ter na ta račun ohraniti zaposlitev tožnice.
ZPP člen 286, 286/1, 286/a, 286a/4, 286a/5. OZ člen 12, 82, 82/2.
sistem prekluzij - prekluzija z dokaznim predlogom - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - prepozen dokazni predlog - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - tehtanje pravic - okoliščine konkretnega primera - neopravičen izostanek z naroka - razlaga nejasnih določil pogodbe - potrjen račun - praksa, vzpostavljena med pogodbenima strankama
Določbi 286. in 286.a člena ZPP se dopolnjujeta in nista v nekem hierarhičnem razmerju (in si torej tudi ne nasprotujeta). Splošno pravilo 286. člena torej še vedno velja. V vsakem posameznem primeru pa je ob upoštevanju danih okoliščin treba ugotoviti, ali in kako, glede na tehtanje med načelom ekonomičnosti in med načelom zagotavljanja materialno pravilne sodbe pravila iz (četrtega in petega odstavka) 286.a člena vplivajo na navedeno splošno pravilo.
Ob upoštevanju načela pospešitve postopka na eni strani in načela zagotavljanja materialno pravilne sodbe na drugi strani ter ob upoštevanju, da 1.) sta bili stranki štiri mesece prej povabljeni na prvi narok s posebnim opozorilom iz 286. in 286.a člena ZPP, 2.) je bil direktor tožene stranke s posebnim vabilom vabljen na zaslišanje na prvem naroku, a se naroka brez opravičila ni udeležil, 3.) je dejanska in trditvena podlaga tožeče stranke med njeno zadnjo pripravljalno vlogo in prvim narokom ostala enaka, 4.) je bil prokurist tožene stranke na prvem naroku predlagan v zvezi z enakimi dejstvi kot naj bi o njih izpovedal direktor, 5.) bi moralo sodišče prve stopnje za zaslišanje prokurista razpisati nov (dodatni) narok za glavno obravnavo, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prokurista pravilna.
pripravljalni narok - nagrada za pripravljalno vlogo - nagrada za pregled listin - odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Tarif. št. 43 se uporablja le za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Samostojna storitev v tem kontekstu pomeni tisto storitev, ki ne predstavlja opravila, ki je del zastopanja v nekem sodnem postopku (za katerega pa je že predpisana ustrezna tarifa). Ker je prejem odločbe in obvestilo stranki opravilo, ki sodi v okvir zastopanja v pravdnem postopku, ne gre za samostojno opravilo in ni mogoče uporabiti tarif. št. 43.
ZPP člen 286b, 286b/1. SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do samopomoči - menjava ključavnice - soposest - ekonomski interes - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Neposredno pred toženkinim motilnim ravnanjem (21. 10. 2019) je toženec razpolagal s ključi hiše, možnost je imel samostojno vstopati vanjo (kot tudi v garažo oziroma drvarnico) in tega mu ni nihče preprečeval. Tudi če bi se izkazalo, da vseh prostorov ni dejansko uporabljal, to na odločitev o motenju posesti ne bi vplivalo.
Za posest prostorov ni odločilno, da jih posestnik ves čas uporablja. Ob upoštevanju posestne volje (animus possidendi) ima že z možnostjo uporabe dejansko oblast nad stvarjo.
Pogoj za pravico do samopomoči je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Toženkino ravnanje ni bilo ne takojšnje ne nujno, saj je na zatrjevana motilna ravnanja tožnika odreagirala z znatnim časovnim zamikom.
Posestno varstvo je namenjeno predvsem preprečevanju samovoljnega ravnanja, zato je ekonomski interes načeloma podan vedno, kadar se z zahtevanim posestnim varstvom ta namen lahko uresniči. V obravnavanem primeru so ti pogoji nedvomno izpolnjeni.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - primernost izvršilnega naslova - obračun davkov in prispevkov - neto in bruto plača - določljiva obveznost - vsebina predloga za izvršbo
Izrek sodbe iz individualnega delovnega spora, s katero je pravnomočno odločeno o vrnitvi delavca na delo in o obveznosti delodajalca zagotoviti mu vse pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 16.7.2018 dalje ter mu za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo plačati nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, je dovolj natančen, da omogoča opredelitev upnikove terjatve. Pravice, ki delavcu v določenem časovnem okviru pripadajo pri pravni osebi, so namreč glede na njihovo naravo izračunljive oz. določljive.
Dolžnik ne prereka obstoja pogodbe o zaposlitvi, torej so mu znani vsi parametri, na podlagi katerih je mogoče izračunati oz. obračunati upnikovo terjatev iz naslova bruto plače.
Obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je zakonsko določena obveznost, ki nastane v času izvršenega plačila plače in zato v izrek sodbe delovnega sodišča ne sodi.
Neto znesek plače je odvisen od stopenj, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov (tj. na dan izplačila plače) in od takratnih osebnih okoliščin na strani zavezanca, zato ga v naprej ni mogoče predvideti.
Upnik mora v predlogu za izvršbo določno opredeliti višino neto zneskov, katerih izterjavo zahteva od dolžnika na podlagi sodbe delovnega sodišča.
Če iz izvršilnega predloga ne izhaja, na kakšen način je upnik izračunal svojo terjatev, zadošča, da dolžnik njegovemu izračunu ugovarja le s predložitvijo svojega izračuna.
Do izpodbijanja pravnih dejanj lahko pride torej samo, če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Izkazana mora biti neplačevitost dolžnika, ki prav zaradi izpodbijanega pravnega posla ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za poplačilo upnikove terjatve.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 24.
mednarodna pristojnost - zapuščinski postopek - običajno prebivališče - bivališče zapustnika v tujini - lega nepremičnine
Navezna okoliščina o tem, katero sodišče države članice EU je pristojno za odločanje o celotnem dedovanju je namreč običajno prebivališče zapustnika ob smrti, ne pa lega nepremičnine, ki je predmet zapuščine.
Sodišče prve stopnje je v pritožbeno izpodbijanem sklepu navedlo številne objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kot tudi okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo, njegovim predhodnim življenjem, okoljem in razmerami v katerih živi, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da obstoji resna in povsem konkretna nevarnost, da bo obtoženi na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00067081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 147. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
odškodninska odgovornost vrtca - huda telesna poškodba - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - graja dokazne ocene - očitek protispisnosti - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - skrbno nadzorstvo otrok - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - krivdna odškodninska odgovornost - profesionalna skrbnost - nesrečno naključje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - vzročna zveza
Pritožba se sklicuje na objektivno odškodninsko odgovornost zavarovanca toženke (drugi odstavek 131. člena OZ). Dejavnost varstva in vzgoje otrok ni nevarna dejavnost, prav tako pa povečane nevarnosti ne predstavlja skupna igra starostno mešane skupine otrok. Neutemeljen je zato pritožben očitek, da na neskrbno ravnanje vzgojiteljic kaže dejstvo, da so dopuščale združevanje različno starih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko v konkretnem primeru govorimo zgolj o krivdni (prvi odstavek 131. člena OZ). Kot pravno podlago za odločitev v zadevi je nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer 144. in 147. člen OZ, prav tako pa tudi določbe Zakona o vrtcih, Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtcev. Če je vrtec varstvo nad otroci opravljal z ustrezno in zahtevano profesionalno skrbnostjo, je škoda, ki je nastala, posledica nesrečnega spleta okoliščin oziroma nesrečnega naključja.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - razpolaganje s skupnim premoženjem
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja, ima drugi partner zoper bivšega partnerja do njega denarno terjatev. Ta po višini sicer ne more biti odvisna od tega, za koliko je bilo premoženje prodano, pač pa od njegove vrednosti, a se v praksi pogosto v skladu z načelom realne subrogacije uveljavlja da kupnina od prodane (dela) stvari spada v skupno premoženje. Nenazadnje je predlagatelj bil udeleženec Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, ob trditvah o razpadu skupnosti in nameravani vložitvi tožbe, ko bo zahteval izplačilo vrednosti svojega deleža prodane skupne stvari, po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičen interesa iz 196. člena ZZK-1 za vpogled v zbirko listin.
odločitev o stroških pravdnega postopka - ustavitev postopka - umik tožbe - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - veljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - krivda tožeče stranke - dober gospodarstvenik
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je izkustveno sprejemljivo, da bi policist, ki bi vpogleda v vozniško dovoljenje in ugotovi, da voznik nima vozniškega dovoljenja, le-tega kaznoval in to navedel v policijskem zapisniku. Iz policijskega zapisnika iz priloge A1 pa ne izhaja, da toženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Na podlagi zapisa v policijskem zapisniku, da ima toženec vozniško dovoljenje tuje države, razumen gospodarstvenik ne bi sklepal, da je imel toženec v času prometne nesreče neveljavno vozniško dovoljenje. Zaradi tega ni mogoče reči, da je tožnica utemeljeno sklepala, da toženec veljavnega vozniškega dovoljenja nima, zaradi česar je nastal njen regresni zahtevek. Posledično do pravde ni prišlo po krivdi toženca, zato tudi ni mogoče uporabiti pravila iz 156. člena ZPP o povrnitvi stroškov, nastalih po krivdi ene stranke.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 211, 211/1, 213, 213/5.. ZKP člen 25, 25/6, 402, 402/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem predmetov - odločba o odvzemu premoženjske koristi - pristojnost za odločanje o pritožbi - pristojnost zunajobravnavnega senata
Postopek odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi je urejen v 22. poglavju ZSKZDČEU-1, v 209. do 219. členu. Prvi odstavek 211. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu pristojen preiskovalni sodnik. To stori s sklepom o priznanju (213. člen ZSKZDČEU-1). Peti odstavek tega člena določa, da se smejo zoper sklep osebe iz prejšnjega odstavka (osebe, v katerih pravice se posega in pristojni državni tožilec) pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V tem poglavju ni urejeno, kdo odloča o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika, vendar zaradi tega ni nastala pravna praznina, saj tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške. To pomeni, da je treba o vprašanju pristojnosti (kdo je pristojen odločati o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika) smiselno uporabiti določbe ZKP (podobno, o smiselni uporabi ZKP ima sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 3598/2019 z dne 13.6.2019). ZKP ima določbi, ki urejata pristojnost zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v šestem odstavku 25. člena ZKP in v drugem odstavku 402. člena ZKP. V šestem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, v drugem odstavku 402. člena ZKP pa je določeno, da o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča senat istega sodišča (šesti odstavek 25. člena), če ni v tem zakonu drugače določeno. V ZKP ni določeno drugače, niti ni drugače določeno v ZSKZDČEU-1, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na navedeno višje sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi, ampak je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064499
OZ člen 105, 105/2, 106, 107, 108, 110, 111, 111/1, 168, 168/3, 333, 622, 626, 626/1, 637, 639, 1001, 1001/2. ZPP člen 252, 252/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba - pogodba o poslovnem sodelovanju - pravna narava pogodbe - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - odpoved pogodbe - delni umik tožbe - podjemna pogodba - rok v trajnem dolžniškem razmerju - trajno pogodbeno razmerje - rok za izpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - inominantna pogodba - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - pravica zahtevati odpravo napak - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - rok za odpravo napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - primeren rok za odpravo - primeren naknadni rok za odpravo napak - odstop od pogodbe pred iztekom roka - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - izpodbijanje dokazne ocene - nedopustne pritožbene novote - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček
Višje sodišče je ugotovilo (glej točki 46 in 47 obrazložitve te sodbe), da toženka tožnice o tej kršitvi oziroma neizpolnitvi Pogodbe (o neizročitvi pobranega denarja oziroma o prisvajanju gotovine) ni obvestila oziroma ji ni postavila primernega roka za odpravo napake (105. člen OZ) ter da tudi ni izpolnjen dejanski stan iz 106. oziroma 107. člena OZ. Odstop od Pogodbe zato tudi na podlagi te kršitve ni utemeljen.
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodba ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ker naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do toženkinega dokaznega gradiva. Pritožnica sicer v točki 12 pritožbe navaja, do katerih dokazov naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo, vendar pa pri tem ne pojasni, na katera pravno odločilna dejstva se ti dokazi nanašajo.
Z vmesno sodbo se odloča o tem, ali je zahtevek glede na podlago utemeljen (medtem ko se zgolj višina prepušča odločitvi s končno sodbo). Temelj odškodninske obveznosti zahteva kumulativen obstoj vseh njenih predpostavk (nedopustno dejstvo, vzročna zveza, odškodninska odgovornost in škoda), njena višina pa je odvisna od obsega nastale škode. Vendar pa v skladu s pravno teorijo in sodno prakso sodišču škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti ob izdaji vmesne sodbe ni treba ugotavljati z gotovostjo, saj to ni v skladu s temeljnim namenom tega instituta (poenostavitev in pocenitev postopka), ki zato dopušča, da se tudi vprašanje, ali je škoda sploh nastala, prepusti nadaljnjemu postopku odločanja o znesku. Sodišče lahko torej kljub vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se izkaže, da škoda ni nastala. Višje sodišče v zvezi z navedenim ugotavlja, da je v konkretni zadevi z veliko verjetnostjo dokazano, da je škoda nastala. Tožnica je namreč glede ocene izgubljenega dobička predložila strokovno mnenje družbe N., d. o. o., iz katerega izhaja, da bi stranki v obdobju po odstopu od Pogodbe poslovali z dobičkom. Poleg tega je življenjsko logično, da bi pravdni stranki, glede na to, da sta z izgubo poslovali le nekaj mesecev od začetka obratovanja (kar je pričakovano), z dobičkom (slej kot prej) poslovali. Toženka pa je tudi sama navajala, da so bili prihodki po prenehanju sodelovanja kar nekajkrat višji.
prijava terjatev - prepozna prijava terjatve - terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - stvarnopravne reparacije - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - verzijski zahtevek - kondikcijski zahtevek
Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.
SPZ člen 119, 119/4, 119/6. SZ-1 člen 37, 37/5, 41, 41/1, 44, 44/3. SZ-1E člen 41, 41/1, 41/3, 41/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - izterjava vplačil v rezervni sklad - upravljanje večstanovajskih stavb - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - potrebna večina etažnih lastnikov - stavba z več vhodi - rezervni sklad - namen instituta - zbor etažnih lastnikov - vabilo
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da glede na okoliščine obravnavanega primera, za odločitve v zvezi z rezervnim skladom za vhod na naslovu Ulica 7 zadostuje večina etažnih lastnikov na omenjenem naslovu in ne na ravni celotne stavbe. Ker so etažni lastniki vhoda na naslovu Ulica 7 leta 1995 sklenili pogodbo o upravljanju, ki z uveljavitvijo SZ-1 ni prenehala veljati, in je bila tožeča stranka stranka imenovana za upravnika vhoda (in ne celotne večstanovanjske stavbe), ni v nasprotju s SZ-1, če do ureditve enotnega rezervnega sklada vodi sredstva obveznega rezervnega sklada posebej za ta vhod.
Zavzeto stališče sodišča prve stopnje dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je novela SZ-1E v 41. členu uredila situacije, kot je obravnavana. V prvem odstavku namreč določa, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni sklad. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi moral biti za vsak vhod imenovan drug upravnik, temveč je bistveno to, da so etažni lastniki odločitve o imenovanju upravnika in pogodbe o upravljanju sprejeli za vsak posamezni vhod posebej, četudi so se odločili za istega upravnika. Prav dejstvo, da je novela SZ-1, ki je bila sprejeta (šele) leta 2021, v prvem odstavku 41. člena določila prehodno obdobje, da se za večstanovanjsko stavbo oblikuje en rezervni sklad, potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je bilo tudi po sprejetju SZ-1 možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več rezervnih skladov (in upravnikov).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00064268
OZ člen 173, 173/1, 174, 174/1, 174/2, 180, 180/2, 375, 375/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba višine odškodnine - odškodnina iz naslova nege in pomoči - merila za določitev urne postavke - odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - renta za izgubljeno preživljanje - obrestne obresti (procesne obresti) - prepoved anatocizma - določnost zahtevka
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega.
Pritožba opozarja, da sodna praksa ne pozna pojma aktivne nege, ki ga je nekajkrat uporabilo sodišče prve stopnje, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pojem, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, razumljiv in tudi ustrezno poimenovan. Gre za razlikovanje med časom, ki ga tožnica porabi za to, da dejavno (aktivno) neguje oškodovanca (npr. umivanje, hranjenje, obračanje, fizioterapija) in časom, ko tožnica ne izvaja nobenih aktivnih opravil v zvezi z oškodovancem, vendar je v nenehni pripravljenosti, če bo potreboval pomoč ali postrežbo. Tudi izvedensko mnenje ločuje med aktivno pomočjo in stalno prisotnostjo. Pritožbeno sodišče ne dvomi, kar izpostavlja pritožba, da oškodovanec pogosto potrebuje različne stvari (pritožba med drugim izpostavlja, da mu je treba prinesti pijačo, telefon, popraviti ude na vozičku ipd.), vendar je jasno, da takšna opravila ne terjajo veliko časa – le nekaj minut. Brez dvoma je takšna stalna pripravljenost in odzivnost za negovalca obremenjujoča in izčrpavajoča, vendar to še ne pomeni, da je za ves ta čas, ko je tožnica v pripravljenosti oziroma ko nadzira oškodovanca, tudi upravičena za plačilo tuje nege in pomoči v smislu 174. člena OZ.
Tožnica je sama navedla, da je pred nesrečo partner edini v družini imel zaposlitev in praktično poskrbel za celotno družino. Izpovedala je, da je bila pred nesrečo gospodinja, ki se je posvečala gospodinjskim opravilom ter skrbi za mladoletnega sina, partner pa je bil njen naslon in opora (15. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Torej je jasno, da je pretežni del gospodinjskih opravil tožnica opravljala že pred nesrečo, zato teh del ni mogoče šteti kot pomoč in nego oškodovanca v smislu 174. člena OZ.
Drugi tožnik je posredni oškodovanec, tem pa zahtevek iz naslova rente pripada le v primeru, ko je neposredni oškodovanec umrl (173. člen OZ), zato škoda iz naslova domnevno izgubljenega preživljanja, ki jo vtožuje drugi tožnik, ni pravno priznana škoda. Ti razlogi so po oceni pritožbenega sodišča pravilni, pritožba pa jih konkretizirano sploh ne izpodbija.
Četudi se v pravniškem žargonu uporablja izraz »procesne obresti«, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba tega neformalnega, žargonskega izraza v tožbenem zahtevku ni zadosti določna, saj ni jasno, za katero vrsto obresti gre (zamudne ali pogodbene) in za kakšno obrestno mero. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se ta del zahtevka zavrne.
odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela odločbe - sklep o stroških - stroški postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - odvetniška storitev - potrebni stroški - dopolnitev tožbe
Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ne znaša 800,46 EUR, ampak jo opredeljuje tisti znesek, za katerega tožnika trdita, da jima še pripada (poleg zneska 800,46 EUR) iz naslova stroškov postopka.
Popravek tožbe je bil posledica sklepa prvega sodišča z dne 21. 12. 2021, da sta tožnika dolžna odpraviti delno nesklepčnost tožbe. V tem delu ne gre za potreben strošek, saj bi tožnika lahko tiste navedbe v popravku, s katerimi je bila odpravljena delna nesklepčnost tožbe, podala že v tožbi.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva stranke za izvedbo naroka - izvedba naroka na predlog stranke - dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - načelo ekonomičnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave
Utemeljeno pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje besedno zvezo "zahtevati izvedbo naroka" iz drugega odstavka 454. člena ZPP razlagalo preozko. Vsebinske razlike med besedo predlagati in zahtevati namreč ni, vsaj ne v smislu razumevanja navedenega odstavka 454. člena ZPP. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 23. 9. 2021 navedla, da "predlaga, da naslovno sodišče razpiše narok, na njem izvede predlagane dokaze...". Iz navedenega po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - skupno bivanje - skupno gospodinjstvo - življenjska in ekonomska skupnost
Eden od ključnih elementov zunajzakonske skupnosti je skupno bivanje oziroma skupno življenje, ki je moralo, če naj se prizna dedna pravica, obstajati do smrti enega od partnerjev. Tožnica (vsaj) pet let pred zapustnikovo smrtjo z njim ni živela v skupnem gospodinjstvu. Stiki med tožnico in zapustnikom med njegovo boleznijo in tik pred smrtjo ne zadostujejo za zaključek o skupnem bivanju. Odločilno ni niti tožničino doživljanje odnosa z zapustnikom. Zapustnik in tožnica nista živela v ekonomski skupnosti in v očeh okolja nista veljala za življenjska sopotnika.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZIZ člen 9, 46, 46/1, 226, 238f. ZNP-1 člen 108.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - višina denarne kazni - pravica do osebnih stikov z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.