dopustnost pritožbe - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi
V skladu z določbami ZP-1 je mogoče odločitve pritožbenega sodišča izpodbijati zgolj z izrednim pravnim sredstvom tj. zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa jo lahko vloži le Vrhovno državno tožilstvo.
publicitetni učinek vpisa v sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa z dne 8. 6. 2022 postal pravnomočen (26. 9. 2022). Na tej podlagi je registrsko sodišče v skladu s. 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki ta sklep izpodbija, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku (432. člen ZFPPIPP) in s tem upravičenca do vložitve pritožbe zoper sklep, da obstoji razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker ugovora ni vložil in je sklep o začetku postopka izbrisa postal pravnomočen, ni pridobil položaja udeleženca v postopku in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - nastop zamude - nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - zapadlost odškodninske obveznosti
Pogodbene določbe na podlagi soglasja volj s svojo vsebino ustvarjajo avtonomno pravno podlago za upravičeno pričakovanje, da bodo pogodbene obveznosti izpolnjene, skladno z dogovorom in za zahtevke za primer kršitve pogodbenega dogovora. Samo po sebi se razume: kadar pogodbeno pravo opredeljuje bodoče obveznosti sopogodbenikov, vnaprej opredeljuje prvine teh obveznosti. Rok za izpolnitev obveznosti je lahko ena izmed teh prvin. Kadar je zahtevek za plačilo zamudnih obresti utemeljen s kršitvijo pogodbeno dogovorjenega roka za izpolnitev denarne obveznosti, je treba tako najprej izluščiti pravila pogodbe, ki opredeljujejo, kdaj mora dolžnik plačati določeno ali določljivo denarno obveznost, ker sicer zaide v zamudo z njeno izpolnitvijo. Trditveno breme s tem v zvezi je v pravdnem postopku na tisti pravdni stranki, ki se sklicuje na določeno pogodbeno vsebino.
Določila SD torej obema pogodbenima strankama nalagajo sodelovalno dolžnost, ki se izraža v nedenarnih obveznostih obeh pogodbenih strank, na podlagi katerih na način, kot je urejen v 37. členu SD, opredelita višino denarne obveznosti, ki jo mora izpolniti Zavod, in rok njene izpolnitve. Ob takšni ureditvi tudi sklicevanje tožeče stranke, da je sama v celoti izpolnila svojo nedenarno obveznost, medtem ko vzrok za neopredelitev prave višine obveznosti izvira iz opustitve na strani tožene stranke, ne more pripeljati do materialnopravnega zaključka, da je rok zapadlosti za sporni del denarne terjatve opredeljen z opredelitvijo zapadlosti nespornega dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063583
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obsodilna kazenska sodba - zavrnilna sodba v kazenskem postopku - vrnitev med kazenskim postopkom zaseženih predmetov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - napotitev na pravdo
Ker obdolžencu odvzeti predmeti in odločanje o njihovi vrnitvi ne predstavljajo zgoraj opisanih odločilnih dejstev, in ker navedeno torej ne more biti razlog za razveljavitev sodbe, za kar se v svoji pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Bo pa obdolženčev zagovornik glede obdolžencu odvzetih predmetov, pri prvostopnem sodišču podal pisni predlog za vrnitev obdolžencu zaseženih predmetov, tako da bo o tem predlogu odločilo prvostopno sodišče s posebnim sklepom. V kolikor bi o navedenem odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč procesne udeležence prikrajšalo za pravico do pritožbe.
zvišanje preživnine - znižanje preživnine - sporno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.
Stroški tožnice zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.
Opis oškodovanca je v opisu dejanja v zasebni tožbi preveč posplošen, da bi na ravni utemeljenega suma izhajalo, da ima obdolženka v sporni objavi v mislih prav zasebnega tožilca, glede na to, da opis vsebuje kritiko večjega možnega kroga ljudi.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064437
OZ člen 131, 131/1, 299, 378, 921, 922, 922/1, 942. ZPP člen 212, 313, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3210, 6002.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - povzročitev škode - plačilo zavarovalnine - podlage za odgovornost - dokazi in izvajanje dokazov - dokazno breme - pritožbene novote - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - povrnitev stroškov postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožeča stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme o obstoju zavarovalnega primera in vzročne zveze med zavarovalnim primerom in zatrjevanim obsegom škode, slednjega ni zmogla.
Dokazno breme o obstoju zavarovalnega primera je, kot je že bilo pojasnjeno, na tožeči stranki. Šele uspeh dokazovanja tožeče stranke, ki je nosila dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, bi prevalil procesno dokazno breme na drugo stranko, ki bi morala potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
razlika v plači - reparacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - zadostna trditvena podlaga - primerljivi delavci - poziv sodišča - prekluzija - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožnik v ponovljenem postopku ni dopolnil svojih navedb ne le glede vrste, ampak tudi višine dodatkov, ki jih je prejemal pred suspenzom oziroma prenehanjem delovnega razmerja, in kontinuitete (nadaljnjega) prejemanja teh dodatkov, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja. Delavec je v okviru reparacije praviloma upravičen do nadomestila plače v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred nezakonitostjo, kar pomeni tudi, da lahko svoje prikrajšanje opredeli na drugačen način, glede na plačo primerljivega delavca.
Pravila o dokaznem bremenu sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne mora zanesljivo ugotoviti katerega dejstva, torej takrat, ko je v spoznavni krizi.
Ker sta toženca vsebino pogodbenih obveznosti priznala, v zvezi s tožnikovima izpolnitvenima zahtevkoma pa ugovarjala zastaranje, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo tudi z okoliščinami, kako je prišlo do sklenitve izvensodne poravnave.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065619
OZ člen 131, 150. ZVZD-1 člen 12, 12/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožnik je premikal voziček kljub zavedanju, da se dvižna ploščad ne nahaja na nivoju tovorne površine in je torej vedel, da lahko na koncu tovornega vozila pričakuje prazen prostor. Če bi ravnal skrbno in odgovorno, ne bi tako postopal, saj je vsakemu razumnemu človeku jasno, da bo v primeru hoje po površini, ki se nenadoma konča oziroma spusti cca en meter nižje, padel.
odmera sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vrednost zahtevka - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - sodna taksa za pritožbo
Ker imajo zahtevki tožnika, glede katerih ta izpodbija odločitev sodišča prve stopnje in za katere je sodišče odmerilo sodno takso, različno dejansko, predvsem pa pravno podlago (prvi ima podlago v 512. členu OZ, drugi pa v 243. členu ZZK-1), je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, za odmero takse odločilna vrednost posameznih zahtevkov.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovanje odgovornosti delodajalca - povrnitev škode od zavarovalnice - solidarni dolžnik - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - uspeh stranke v postopku z revizijo - naknadno odpadla pravna podlaga - plačilo tujega dolga - neupravičena pridobitev - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev povzročene škode od delodajalca - asignacija (nakazilo) - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ugotovitvena tožba - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - obstoj terjatve - odložni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - prednostna terjatev - priznanje terjatve pod odložnim pogojem - izpolnitev odložnega pogoja - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pomanjkanje pravnega interesa
Ugotavljanje izpolnitve odložnega pogoja ter nato v kakšni višini je tožena stranka kot stečajni dolžnik dolžna plačati tožeči stranki za tako priznano terjatev, je stvar razdelitve v stečajnem postopku.
Zavarovalnica je plačala tuj dolg, s čimer je prišlo do izpolnitve obveznosti iz naslova odškodnine, posledično pa tudi do prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti iz naslova glavnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00065188
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 505, 505-8, 515, 515/6, 526, 526/1, 526/2. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 134. OZ člen 131. ZPP člen 214, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost in odgovornost poslovodje - upravljanje družbe - odločanje družbenikov - elementi odškodninske odgovornosti - odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost poslovodstva - podlage za odgovornost - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - obrnjeno dokazno breme - zakonske omejitve izvršbe - dejstva, ki jih stranka ne zanika - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - vpis odločitev v knjigo sklepov - nedovoljene pritožbene novote
Neizpolnjevanje zakonskih ali pogodbenih obveznosti članov organov ali njihovo izpolnjevanje z nezadostno stopnjo skrbnosti pomeni protipravno ravnanje kot eno od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 286b. OZ člen 1019, 1019/3.
osebni stečaj - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - naslov za vročanje - kršitev obveznosti poročanja - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje - solidarno poroštvo
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje.
Dolžnica s pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da se je dolžnica zavedala prekomerne zadolžitve (četudi s sprejemom poroštva na zahtevo bank, kar je ne razbremenjuje odgovornosti), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo iz dolžničinega odgovora na upnikov ugovor, da je zavezo do bank podpisala, čeprav obseg obveznosti presega obseg njenega premoženja.
Ker je bilo torej ugotovljeno, da je dolžnica s prevzemom solidarnih poroštvenih obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj obveznosti več desetkrat presegajo obseg premoženja, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00068891
OZ člen 39, 40, 40/1, 45, 45/2, 50, 86.. ZPP člen 8, 11, 41, 241, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno breme - dokazna ocena - analitična ocena dokazov - obrazloženost dokazne ocene - pravica do izjave v postopku - neizvedba dokaza - prisilna privedba priče - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - nedopustna podlaga pogodbe - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe
Sodišče je torej pričo A. A. večkrat vabilo na obravnavo in se pri tem dvakrat poslužilo ukrepa prisilne privedbe, obakrat neuspešno. Glede na navedeno je v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, opustitev izvedbe tega dokaza pravilna in zakonita in ne pomeni kršitve tožničine pravice od izjave v postopku.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - društvo - pravna oseba zasebnega prava - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - višina sodne takse
Tožeča stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava, zato se pri odločanju o taksni oprostitve tožeče stranke uporabljajo določila ZST-1, ki se nanašajo na pravne osebe. Pravna oseba v zvezi s svojo dejavnostjo ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR.