Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
gospodarska družba - prodaja - dobiček iz kapitala - societeta - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - prekluzija - dolgotrajnost sodnega postopka - nova dejstva ali dokazi - pobotni ugovor - vzajemnost medsebojnih terjatev - novo izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Toženec ni bil prekludiran z navedbami in dokazi glede višine tožbenega zahtevka, ki jih je podal po prvem naroku za glavno obravnavo, saj je že v odgovoru na tožbo nasprotoval tako temelju, kot višini tožbenega zahtevka, svoje ugovore v tej smeri pa je nato z novimi spoznanji tekom postopka na prvi stopnji zgolj specificiral, pri čemer pa te navedbe in dokazi niso v ničemer zavlekli reševanja predmetnega pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga je zavzelo v odločbi, opr. št. I Cpg 125/2013 z dne 28. 5. 2013, na katero se sklicuje toženec, da odgovor na vprašanje, kako določbe 286. člena ZPP uporabiti v situacijah, ko postopek na prvi stopnji traja deset ali več let, ni povsem jasen. Čas namreč sam po sebi prinaša nova dejstva in nova spoznanja, ki jih ni mogoče v celoti ignorirati, saj določila o prekluzijah niso namenjena temu, da bi sodišča sodila izven časa in prostora. Zato je objektivna nujnost, da se v dolgotrajnejših postopkih nekoliko odstopi od rigoroznega upoštevanja pravil o prekluzijah, pri čemer pa odstop ne sme povzročiti neenakomernih učinkov na procesni položaj pravdnih strank. Tudi ne sme biti katerikoli stranki dopuščeno, da naknadno bistveno spreminja navedbe o pravnorelevantnih dejstvih (ki so obstajala oziroma bila znana že prej) za nazaj.
Glede na izsledke enotne sodne prakse pa tudi v tej zadevi ne more biti dvoma, da v primeru, ko je v obravnavi eno najtežjih kaznivih dejanj, že tudi nižja stopnja verjetnosti kriminalnega recidiva v točno določeno smer opravičuje zaključek o ponovitveni nevarnosti, ki pa v obravnavani zadevi po sodbi pritožbenega sodišča ne more biti problematičen tudi glede na ostale v izpodbijanem sklepu izpostavljene obtoženčeve lastnosti.
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje obsojenki pri spremembi pravnomočnih odločb o izrečenih kazenskih sankcijah, izreklo povsem primerno enotno zaporno kazen v trajanju treh let in štirih mesecev zapora, se zavzemanja pritožnice za izrek nižje enotne zaporne kazni v trajanju treh let pokažejo kot neutemeljena.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425/3, 426, 427, 428, 428/1, 428/2, 429, 429/1. ZNP-1 člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/1, 37, 37/2. ZPP člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris subjekta iz sodnega registra - sklep o izbrisu družbe iz registra - pravni interes za pritožbo - upnik družbe
Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.
V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen - a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/1.
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - povrnitev stroškov postopka - določna zahteva stranke - odvetniški stroški - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški za sestavo predloga za izvršbo
Ker je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti, ji po presoji pritožbenega sodišča zato skladno z obrazloženim gredo tudi stroški za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine 150 točk po tar. št. 31/1 Odvetniške tarife (OT), povečani za 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej 109,80 EUR, kot pravilno v svoji pritožbi uveljavlja tožeča stranka.
ZD člen 28, 29, 30, 46, 48. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrednost darila - izračun nujnega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila - vračanje darila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
Tožba je sklepčna; iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnika sta v tožbi navedla, da sta nujna dediča, da zapustnica ni napravila oporoke, da je bila vrednost zapuščine nič, da zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračunavanje darila ne pride v poštev in da je bil nujni delež prikrajšan zaradi razpolaganj z nepremičnino - stanovanjem, ki je bilo podarjeno toženki. Zahtevala sta vračilo ene četrtine njegove ocenjene vrednosti kot polovico svojega zakonitega deleža (prikrajšani nujni delež).
Kljub temu, da je bila toženki podarjena nepremičnina obremenjena z dosmrtnim prebivanjem njenih staršev v njem, se torej darili (nepremičnina in del denarnih sredstev za odkup stanovanja pod ugodnostmi Stanovanjskega zakona) nikakor ne moreta kar približno izenačiti, pač pa jih je treba ovrednotiti.
ZIZ člen 71. ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo (brez dolžničinega predloga in izrecne zakonske podlage v ZIZ) pozvalo upnico, da se izjavi o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe, ni začelo voditi postopka odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ampak je (zgolj) sledilo načelu kontradiktornosti in varovalo upničino pravico do izjave. ZIZ res ne določa obvezne vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe upnici v izjavo, vendar pa ta možnost izhaja iz splošne določbe 5. člena ZPP (ki se v skladu s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja) in 22. člen URS.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 71, 71/1-1. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - relevantni ugovorni razlogi
Dolžničine ugovorne navedbe o slabe premoženjskem stanju niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (58. člen ZIZ).
Dolžnica je z navedbo o vloženi ustavni pritožbi v povezavi z obravnavano izvršbo, o kateri še ni bilo odločeno, sicer izkazala razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, vendar bi po 71. členu ZIZ morala poleg tega za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici, česar pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z ugovorno navedbo o slabem premoženjskem ni izkazala.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
ničnost sklepov skupščine - univerzalna skupščina - lastne delnice - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave ni potrebno, da sodišče stranke o takšni nameri obvesti ali jim da možnost, da se o tem izjavijo.
Skupščina delniške družbe je univerzalna, če se je udeležijo vsi delničarji. Pri tem se ne upoštevajo lastne delnice družbe, ker družba iz lastnih delnic nima nobenih pravic.
OZ člen 106, 619, 639, 639/2. ZPP člen 8, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - popravilo stvari - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - obrazložitev dokazne ocene
Gre za vprašanje vzroka in posledice, pri čemer je povsem življenjsko logično, da izguba moči motorja ne more biti vzrok (napaka), temveč je lahko le posledica (simptom) okvare (napake) določenega mehanskega dela v vozilu.
Kadar je predmet podjemne pogodbe popravilo stvari, lahko pogodbeni stranki določita lastnosti posla, ki se ga podjemnik zaveže opraviti bodisi tako, da določita vrsto okvare, ki se jo podjemnik zaveže odpraviti bodisi tako, da se podjemnik zaveže opraviti vse (morebitne) okvare, da bo stvar pravilno delovala.
Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka (pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066597
ZDZdr člen 39, 53 do 68. ZPP člen 353, 365-2. ZNP-1 člen 42.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063201
OZ člen 131. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost - trditveno breme - višina zahtevka - utemeljenost zahtevka po višini - obrazložitev višine vtoževanega zneska - sklicevanje na listine - nezadostna trditvena podlaga - nedopustnost informativnega dokaza
Tožeča stranka je glede višine zahtevka dala preskromno trditveno podlago, da bi bilo mogoče njenemu zahtevku ugoditi. Sklicevanje na en račun v spisu, ki ga je izdala tožeča stranka sama, ne more zadostiti trditvenemu bremenu, saj sploh ni jasno na kakšen način je škoda nastala - ali jo je odpravljala stranka sama ali preko serviserja in kako je prišla do tega zneska.
ZDR-1 člen 6, 44, 133.. ZObr člen 61, 64.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 22, 25.
plačilo za dejansko delo - razlika v plači - delovne izkušnje - opis delovnega mesta - diskriminacija
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo, da tožnik glede plačila za opravljeno delo ni bil diskriminiran in da delo, ki ga je dejansko opravil, ni spadalo v delokrog višje vrednotenega delovnega mesta štabni vodnik. Zaključek pravilno temelji na več razlikovalnih elementih med delovnima mestoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063406
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 372.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - datum storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dejansko stanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - samopomoč
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona kot posledice zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni mogoče, saj kršitev kazenskega zakona vselej pomeni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik je uporabilo napačno ali pa ga sploh ni uporabilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
Začasna odredba je bila izdana po ZIZ, kar je pravilno, ker gre za zavarovanje. ZNP-1 v 151. členu, na katerega se sklicuje pritožnik, ne določa drugačnih pogojev od zgoraj navedenih iz ZIZ. To določilo ureja začasne odredbe v postopku za ureditev razmerij med solastniki, za kar v predmetnem primeru niti ne gre, saj gre za postopek za razdružitev solastne nepremičnine. Vendar pa je dodatno sklicevanje na to določilo smiselno in razumno; v prvem odstavku 151. člena ZNP-1 določa, da lahko do izdaje odločbe sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Izdana začasna odredba v celoti ustreza tudi tu navedenim kriterijem. Okoliščine primera, da sta (sprta) udeleženca solastnika vsak do polovice nepremičnine, ki je predmet delitve, narekujejo začasno uporabo vsaj približno ustreznega dela te nepremičnine za vsakega solastnika, dokler se dokončno ne odloči o delitvi, pri čemer pa konkretni deli nepremičnine, zaupani v začasno uporabo enemu in drugemu, v pritožbi niti niso sporni.
osebni stečaj - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - nevložitev ugovora - domneva o insolventnosti dolžnika
Dolžnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da ga v pozivu z dne 1. 9. 2022 ni pozvalo, naj sodišču predloži poročilo o stanju svojega premoženja. V primeru upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče ni dolžno pozivati dolžnika, da poda poročilo o stanju svojega premoženja že v predhodnem postopku osebnega stečaja.Zakon sodišču nalaga zgolj vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Sodišče je dolžnika poučilo, da lahko vloži v danem roku ugovor z relevantnimi razlogi (da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja) in s predložitvijo dokazov s posebnim opozorilom, da bo v primeru nevložitve ugovora po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastala domneva, da je insolventen in da bo izdalo sklep o začetku stečajnega postopka brez izvedbe dokazov o dolžnikovi insolventnosti in upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja.
Če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja dolžnik, mora poročilo o stanju svojega premoženja priložiti predlogu za začetek tega postopka, če pa je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, pa mora navedeno poročilo dolžnik sodišču predložiti v 8-ih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka, v drugih primerih pa poročilo priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.
V primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora nastopi v primeru postopka osebnega stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Navedeno zakonsko domnevo kot izpodbojno ZFPPIPP predvideva le v primeru postopka zoper dolžnika kot pravno osebo, ker izpodbijanje domneve s pritožbo dopušča le družbenikom dolžnika, teh pa dolžnik kot potrošnik nima.
plačilo za delo preko polnega delovnega časa - nadure - vodilni delavec - osnovna plača
Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo, da se določba 157. člena ZDR-1 nanaša na posebno ureditev delovnega časa, ne pa tudi na posebno ureditev plačila za opravljeno delo, saj je to urejeno v poglavju Plačilo za delo, iz teh določb pa ne izhaja, da bi bil za vodilne delavce v zvezi s plačilom nadur možen drugačen in strožji dogovor, kot je za delavce določen v 128. členu ZDR-1. Tako za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožnik vodilni delavec po 74. členu ZDR-1 ali ne, saj mu v vsakem primeru za opravljene nadure pripada plačilo po 128. členu ZDR-1, ker je bil dogovor, da je plačilo za delo preko polnega delovnega časa že zajeto v osnovni plači, nedopusten (glej sodbo VS RS opr. št. VIII Ips 22/2022 z dne 29. 11. 2022).