V pritožbeno izpodbijanem sklepu je sodišče zavzelo stališče do vnaprej razpisanih narokov v mesecu januarju, pri tem pa upoštevalo, da izvedba drugih dokazov po odredbi o razpisu glavne obravnave ni predvidena in na tej podlagi tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepalo, da bo lahko zadeva po izvedbi narokov, ob upoštevanju časa za izdelavo prevodov in časa za vložitev pritožbe, pravnomočno zaključena v času najdaljše dopustne dobe trajanja pripora.
Pravni interes tožnice za vodenje obravnavanega postopka je odvisen od narave končne odločitve v zadevi P 35/2022, v kateri toženci zahtevajo odpoved najemne pogodbe z dne 1. 1. 2013 in izpraznitev stanovanja. Obstoj pravnega interesa pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v sedaj obravnavani zadevi, saj tožnica, v kolikor bo najemna pogodba odpovedana in se bo morala iz stanovanja izseliti, pravnega interesa za v obravnavani pravdni zadevi zahtevano pravno varstvo ne bo več imela.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - stanovanjska soseska - odločanje po prostem preudarku
Gre za obravnavanje soseske, ki sestoji iz t. im. severnega (stavbe C. 36, 34, 32) in južnega kareja (C. 26 - 30B), ki sta glede na procesno gradivo funkcionalno povezana v osrednjem delu (na spornem zemljišču), kjer naj bi bila po prvotnih načrtih, izdelanih neodvisno za vsakega od teh karejev, zagotovljena parkirna mesta. Severni dovoz mimo treh stavb vodi do osrednjega prostora za parkiranje. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi slednjega izključno uporabljali le lastniki C. 26 – 30B, tega ne izkazujejo niti v pritožbi, temveč je iz ogleda kraja samega razvidno, da med lastniki vseh stavb očitno obstajajo nesoglasja glede uporabe in prometne ureditve tega območja. Ob odsotnosti soglasne možne razdelitve ni mogoče ravnati drugače, kot da je sodišče prve stopnje dovoz in osrednji prostor za parkiranje določilo kot skupno pripadajoče zemljišče vseh sedmih stavb. Reševanje delitve tega prostora je še vedno možno sporazumno oz. v drugem nepravdnem postopku (v luči 55. člena ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064566
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 667, 672. ZIZ člen 15, 17, 24, 53. ZPP člen 76.
samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - fizična oseba - pravna oseba - gospodarska družba - sposobnost biti stranka - univerzalni pravni naslednik - subsidiarna odgovornost - načelo formalne legalitete - novi dolžnik - ugovor novega dolžnika
Samostojni podjetnik posameznik kot pravnoorganizacijska oblika ni ločen nosilca podjema, to je fizične osebe. Gre torej za en in isti subjekt. To pa pomeni, da se v obravnavanem primeru dolžnik po izvršilnem naslovu ne razlikuje od dolžnika po sklepu o izvršbi in je bilo zato ugovorno sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ (ki predvideva odstop od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu) neutemeljeno. Iz pojasnjenega razloga dolžnik tudi v pritožbi pravno zmotno navaja, da se izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo.
Drži sicer, da s statusnim preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na le-to kot univerzalno pravno naslednico preidejo tudi vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Za obveznosti podjetnika, ki se je preoblikoval v kapitalsko družbo, tako primarno odgovarja družba. Vendar pa ZGD-1 v 672. členu določa tudi subsidiarno odgovornost podjetnika. Po tej določbi namreč v primeru, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00064034
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 18, 18/2, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6, 6/1. OZ člen 16. ZPP člen 8.
spor o pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - krajevna pristojnost - uporaba Bruseljske uredbe I - ustni dogovor - pogodbeni dogovor - nakup nepremičnin - oprava storitev - plačilo provizije - pravice potrošnika - običajno prebivališče - pristojnost po kraju stalnega bivališča tožene stranke - dogovor o uporabi prava - uporaba slovenskega prava - prepričljiva dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - pogodbena avtonomija - nedopustna pritožbena novota
Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki, v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama, ali v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini ter jih redno upoštevajo stranke pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.
V primeru, kadar je iz okoliščin primera razvidno, da je pogodba očitno v tesnejši zvezi z drugo državo, na uporabo katere napotuje prvi odstavek 5. člena Uredbe Rim I, se uporablja pravo te države.
Dejstvo, da pravdni stranki nista sklenili pisne pogodbe, ne pomeni, da ustnega sporazuma oziroma dogovora ni moglo biti. Toženec je kot poslovna sposobna oseba svoje obveznosti lahko prevzel sam in sta se pravdni stranki lahko v okviru pogodbene avtonomije veljavno dogovorili za sklenitev pogodbenega dogovora.
ločitev zapuščine - namen instituta - neobligatornost naroka - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - prednostno poplačilo - poplačilo ločitvenega upnika
ZD ločitev zapuščine od premoženja dedičev ureja v 143. členu, ki ne določa obligatorne izvedbe naroka in popisa ter cenitve dolžnikovega premoženja. Če obseg premoženja ni sporen ter je predhodno razviden iz smrtovnice, stranke postopka pa popisa in cenitve ne predlagajo, tega postopka sodišče ni dolžno izvesti.
Namen instituta ločitve zapuščine od premoženja dediča je v preprečitvi zlitja premoženjskih mas in zavarovanju pravic upnikov, ne pa v preprečitvi nekritičnega posega v zapuščino v prevelikem obsegu, kot zatrjujejo pritožniki. Edini zakonski pogoj za uveljavitev tega instituta po trenutno veljavni ureditvi je, da upnik zahtevo poda v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja, kar je A. A. pravočasno izpolnil, medtem ko drugi upniki ločitve zapuščine niso zahtevali. Za odločitev o zahtevi upnika zato ni pravno odločilno, da obstojijo še terjatve drugih upnikov, saj se bodo ti lahko iz stvari in pravic zapuščine poplačali šele, ko bo poplačan izločitveni upnik. To velja tako za terjatve zapustnika kot za terjatve do zapuščine, nastale zaradi njenega vzdrževanja. Za obe vrsti terjatev so odgovorni dediči do višine podedovanega premoženja, kar na utemeljenost zahteve za ločitev zapuščine od premoženja dedičev ne vpliva.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak je še vedno zapustnikova ter se uporablja za poplačilo ločitvenega upnika, zapuščinski postopek pa se izpelje le glede tistega dela zapuščine, ki ostane po poplačilu upnikov in le to predstavlja podedovano premoženje.
ZPPDFT-1 člen 16, 16/1, 49, 49/1. ZDDV-1 člen 6, 33. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - obračunavanje DDV - odpadla pravna podlaga - določitev vrednosti predmeta leasinga - prodajna cena predmeta leasinga v primeru odstopa od pogodbe - preprečevanje pranja denarja - odstop od pogajanj - pogoji za vračilo ddv - pravno vprašanje - stroški prevoda
V odločbi FURS je bil toženki odmerjen DDV v višini 1.467.731,32 EUR in ji ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV. FURS je toženki v razmerju do C. d. o. o. očital nerazumno in negospodarno ravnanje ter ustvarjenje umetnih pogojev za vračilo DDV. FURS nerazumnosti in negospodarnosti ni očital tožnici ampak le stečajnemu dolžniku. Sploh pa ni nobene podlage za sklepanje toženke, da zaradi obračuna DDV toženki s strani FURS in nepriznanja pravice do odbitka DDV, tožnica ne bi smela obračunati DDV stečajnemu dolžniku. Tožnica kot leasingodajalka je bila dolžna DDV obračunati, ko je bilo blago dobavljeno (6. in 33. člen ZDDV-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063407
KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 54, 54/1, 204, 204/1, 205, 205/1-1, 286, 286/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravni pouk - pravica do zagovornika - razlogi o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča ima namreč napadena sodba povsem ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tisti, ki jih pritožnica pogreša, pa niso odločilni, zato ne more biti govora o pomanjkljivih razlogih napadene sodbe.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - primernost skrbnika - umik soglasja
Pritožbeno sodišče verjame, da si predlagatelj po zaključenem zdravljenju odvisnosti od alkohola iskreno prizadeva za dobrobit partnerice in ga vzpodbuja, da s tem nadaljuje tudi v prihodnje. Pooblaščena delavka CSD mu bo kot skrbnica pri tem v pomoč, saj bo morala skrbeti tako za organizacijo in izvajanje zdravstvenih ukrepov, povezanih z boleznijo nasprotne udeleženke, ki nezadržno napreduje, kot za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja ter za zastopanje udeleženke v upravnih, sodnih ali drugih postopkih. Ker finančna sredstva nasprotne udeleženke komaj zadoščajo za njeno oskrbo, tudi poročanje o njihovi namenski porabi za predlagatelja ne bo predstavljalo nesorazmernega bremena.
Dokaznim zaključkom, ki jih je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi izvedenih dokazov, pritožba utemeljeno očita kršitev 8. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Določba citiranega 8. člena vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je kršena, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična.
pritožba zoper sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - sklenitev dednega dogovora - dogovor o delitvi dediščine - pravna narava sodne poravnave - uveljavljanje nujnega deleža - čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo
Dogovor je bil torej sklenjen na naroku, ko so sklenitelji podpisali zapisnik. Takšen dogovor kot pogodba civilnega prava pa stranke zavezuje. Pritožnik je nujni delež uveljavljal šele po sklenitvi dednega dogovora. Po sklenitvi dednega dogovora pa nujnega dednega deleža ni več mogoče uveljavljati. V pritožbi zoper sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, bi pritožnik lahko dosegel le preizkus trditev, da sporazuma niso sklenili vsi dediči oziroma da v sklep o dedovanju ni bil natančno povzet, kar pa pritožnik ne zatrjuje.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor - pravni standard - restriktivna razlaga - višina denarnega povračila - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, gre za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka.
ZDR-1 člen 136, 136/2. OZ člen 311, 316. ZIZ člen 102.
terjatev iz delovnega razmerja - pogoji za pobot - soglasje delavca - likvidnost terjatve - omejitev izvršbe - pritožbene novote
ZDR-1 s tem v drugem odstavku 136. člena zaradi varstva delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja zahteva pogoj pisnega soglasja delavca. To pa ne pomeni, da se v primeru pisnega soglasja delavca izpolnjevanje drugih pogojev za pobot ne ugotavlja, kar se predvsem nanaša na likvidnost terjatve. Če je nelikvidnost terjatve (neobstoj, sodišče prve stopnje uporablja izraza izkazanost in zapadlost) očitna, do pobota ne more priti.
Pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20. ZPP člen 41, 41/1, 41/2.
uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka
Za odmero takse ni odločilno, da se vodi en enoten postopek, kot trdi pritožba, temveč da tožniki s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavljajo pet različnih zahtevkov - štiri zahtevke glede izbrisa hipoteke iz zemljiške knjige, ki ga vsak uveljavlja za svojo lastniško garažo, in zahtevek glede izbrisne tožbe za pripadajoče zemljišče k stavbi. Zahtevki torej nimajo iste dejanske in pravne podlage. V 20. členu ZST-1 je določeno, da se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Ker je v 41. členu ZPP določeno, da se določi pristojnost sodišča po seštevku vrednosti vseh zahtevkov le, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, sicer pa se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, uporaba 20. člena ZST-1 ne pride v poštev.
dopolnitev tožbe - posledice neodgovora na tožbo - priznanje dejstev v vlogi - odločitev o pravdnih stroških - obrazloženost odmere stroškov - sklicevanje na stroškovnik - vročitev stroškovnika - obrazloženost pritožbenih navedb
Tožena stranka na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da se dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe, štejejo za priznana.
Tožena stranka je navedeni stroškovnik, ki je sestavni del dopolnitve tožbe, prejela. Ob povedanem neutemeljeno navaja, da s stroškovnikom ni bila seznanjena ter da zato ne more spoznati, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških tožeče stranke. Tožena stranka je torej imela možnost, da stroškovnik pregleda in obrazloženo izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.
ZPP člen 285. OZ člen 186, 186/3, 345, 395, 395/1, 480, 480/1.
jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - materialno procesno vodstvo - solidarna zaveza
Oprava materialno procesnega vodstva ob izpolnjenosti pogojev iz 285. člena ZPP je dolžnost sodišča prve stopnje v vsakem pravdnem postopku. Sodna praksa se je že izrekla, da lahko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).
Po določbi 345. člena OZ se pravila o zastaranju v primeru, ko je v zakonu določeni rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena, ne uporabljajo. Ker določilo prvega odstavka 480. člena OZ (oziroma 37.c člen ZVPot) določa rok, v katerem mora kupec vložiti tožbo, sicer pravico iz naslova jamčevanja izgubi, ugovor zastaranja zoper takšno terjatev oziroma zahtevek ni upošteven.
Z jamčevalnim zahtevkom na sorazmerno znižanje kupnine kupec od prodajalca, ki odgovarja za napake stvari, zahteva restitucijo (povrnitev) neposredne škode, ki se kaže v zmanjšani vrednosti stvari. Takšen jamčevalni zahtevek torej predstavlja posebno obliko odškodninskega zahtevka zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Po določbi tretjega odstavka 186. člena OZ tisti, ki so oškodovancu povzročili škodo, čeprav so delali neodvisno drug od drugega, oškodovancu za škodo odgovarjajo solidarno. Za solidarne zavezance pa prvi odstavek 395. člena OZ določa, da vsak odgovarja upniku sicer za celotno obveznost, vendar s plačilom enega od solidarnih dolžnikov (za plačani znesek) preneha tudi obveznost drugih solidarnih dolžnikov in so ti oproščeni plačila.
postopek osebnega stečaja - dvakratna prodaja nepremičnine - neuspešna prodaja - načini prodaje - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - zavezujoče zbiranje ponudb - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - primeren način prodaje - določitev izklicne cene
V stečajnem postopku se dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najbolj optimalen način prodaje, to je tisti, za katerega je ob upoštevanju i) značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje, ii) stanja na trgu in iii) poslovno običajnih načinov prodaje premoženja enake vrste najverjetneje, da bo z njegovo uporabo mogoče doseči najvišjo ceno.
Ker je dedič razloge za vrnitev prejšnje stanje smiselno uveljavljal (tudi) v pritožbi, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno presojalo po njeni vsebini in ne le po naslovu. Kadar namreč sodišče ugotovi, da stranka v pritožbi zoper odločbo vsebinsko navaja razloge za vrnitev v prejšnje stanje, mora šteti, da je v tem delu podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga tako tudi obravnavati.
OZ člen 468, 468/3, 621, 621/2, 635, 635/1, 639, 639/5, 963.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - kršitev pogodbene obveznosti - refleksna škoda - pogoji za uveljavljanje - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost podjemnika
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti iz Obligacijskega zakonika (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela, kar velja tudi za sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz določila prvega odstavka 635. člena OZ.
Podjemnik nosi odgovornost za rizike, ki izhajajo iz njegove notranje sfere. V podjemnikovo notranjo sfero, torej sfero, ki jo mora obvladovati (oziroma nositi tveganja, ki iz te sfere izvirajo), spadajo tudi ravnanja dobaviteljev, ki podjemniku dobavljajo material za izdelavo stvari, ki so predmet njegove obveznosti do naročnika, če je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala.
Z nedopustnim ravnanjem oškodovanca oziroma zavarovanca tožnice je bila pretrgana vzročna zveza med ravnanjem toženca kot podjemnika in nastalo posredno škodo in oškodovanec je tako v prvi vrsti v celoti sam odgovoren zanjo.