SPZ člen 119, 119/4, 119/6. SZ-1 člen 37, 37/5, 41, 41/1, 44, 44/3. SZ-1E člen 41, 41/1, 41/3, 41/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - izterjava vplačil v rezervni sklad - upravljanje večstanovajskih stavb - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - potrebna večina etažnih lastnikov - stavba z več vhodi - rezervni sklad - namen instituta - zbor etažnih lastnikov - vabilo
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da glede na okoliščine obravnavanega primera, za odločitve v zvezi z rezervnim skladom za vhod na naslovu Ulica 7 zadostuje večina etažnih lastnikov na omenjenem naslovu in ne na ravni celotne stavbe. Ker so etažni lastniki vhoda na naslovu Ulica 7 leta 1995 sklenili pogodbo o upravljanju, ki z uveljavitvijo SZ-1 ni prenehala veljati, in je bila tožeča stranka stranka imenovana za upravnika vhoda (in ne celotne večstanovanjske stavbe), ni v nasprotju s SZ-1, če do ureditve enotnega rezervnega sklada vodi sredstva obveznega rezervnega sklada posebej za ta vhod.
Zavzeto stališče sodišča prve stopnje dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je novela SZ-1E v 41. členu uredila situacije, kot je obravnavana. V prvem odstavku namreč določa, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni sklad. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi moral biti za vsak vhod imenovan drug upravnik, temveč je bistveno to, da so etažni lastniki odločitve o imenovanju upravnika in pogodbe o upravljanju sprejeli za vsak posamezni vhod posebej, četudi so se odločili za istega upravnika. Prav dejstvo, da je novela SZ-1, ki je bila sprejeta (šele) leta 2021, v prvem odstavku 41. člena določila prehodno obdobje, da se za večstanovanjsko stavbo oblikuje en rezervni sklad, potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je bilo tudi po sprejetju SZ-1 možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več rezervnih skladov (in upravnikov).
obstoj zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - skupno bivanje - skupno gospodinjstvo - življenjska in ekonomska skupnost
Eden od ključnih elementov zunajzakonske skupnosti je skupno bivanje oziroma skupno življenje, ki je moralo, če naj se prizna dedna pravica, obstajati do smrti enega od partnerjev. Tožnica (vsaj) pet let pred zapustnikovo smrtjo z njim ni živela v skupnem gospodinjstvu. Stiki med tožnico in zapustnikom med njegovo boleznijo in tik pred smrtjo ne zadostujejo za zaključek o skupnem bivanju. Odločilno ni niti tožničino doživljanje odnosa z zapustnikom. Zapustnik in tožnica nista živela v ekonomski skupnosti in v očeh okolja nista veljala za življenjska sopotnika.
stranski udeleženec - stranski intervenient - predlog za dopustitev stranske intervencije - sklep o stranski intervenciji - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - pravni interes za stransko intervencijo - intervencijski interes - nedopustne pritožbene novote
Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, kateri se želi pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid pravdnega postopka vplival na to razmerje in s tem na pravni položaj intervenienta. Pritožnik v izjavi o vstopu v pravdo ni obrazložil, v kakšnem pravnem razmerju naj bi bil s toženko ter v čem naj bi se kazal njegov pravni interes, da v tej pravdi zmaga toženka, oziroma kako naj bi odločitev sodišča v tej pravdi vplivala na njegov pravni položaj. Navedbe v tej smeri (sicer še vedno nepopolne) je prvič podal šele v pritožbi (ker so prepozne, se pritožbeno sodišče ne spušča v njihovo presojo), pri čemer ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že v izjavi o vstopu v pravdo. Te navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katerih ni mogoče upoštevati.
odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela odločbe - sklep o stroških - stroški postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - odvetniška storitev - potrebni stroški - dopolnitev tožbe
Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ne znaša 800,46 EUR, ampak jo opredeljuje tisti znesek, za katerega tožnika trdita, da jima še pripada (poleg zneska 800,46 EUR) iz naslova stroškov postopka.
Popravek tožbe je bil posledica sklepa prvega sodišča z dne 21. 12. 2021, da sta tožnika dolžna odpraviti delno nesklepčnost tožbe. V tem delu ne gre za potreben strošek, saj bi tožnika lahko tiste navedbe v popravku, s katerimi je bila odpravljena delna nesklepčnost tožbe, podala že v tožbi.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZIZ člen 9, 46, 46/1, 226, 238f. ZNP-1 člen 108.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - višina denarne kazni - pravica do osebnih stikov z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.
prodajna pogodba - stranke pogodbenega razmerja - poslovno sodelovanje - računi izdani na drugo ime - carinjenje blaga - uvoz blaga - prepozen dokazni predlog - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Dokazni postopek je tudi potrdil navedbe tožene stranke, da je bilo tožeči stranki znano, da je posel v zvezi s prodajo stavbnega pohištva vodil A. A. (ki je izvajal tudi montažo stavbnega pohištva). Slednji se je dogovoril za posel, način plačila, pa tudi vgradnja oken in vrat je potekala ob obojestranski komunikaciji A. A. in tožeče stranke. Tožena stranka stavbnega pohištva, ki je navedeno v vtoževanih računih, ni niti naročila niti prevzela, je pa na prošnjo A. A. pristala na to, da se na njeno ime izstavijo računi in izvede carinjenje blaga ob uvozu le-tega v EU. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo (kar je tudi prepričljivo obrazložilo), da je bil posel sklenjen med tožečo stranko in A. A. ter da so vsi pogovori, vključno z reševanjem reklamacij, potekali med njima.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - tuj državljan - načelo sorazmernosti - ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - obrazložitev sklepa o priporu - pravica do izjave
Res je, da sodišče prve stopnje o dveh izjasnitvah ni razlogovalo, vendarle pa to samo po sebi še ne pomeni, da je s tem prekršilo pravico do izjave oziroma do obrambe posameznega obdolženca, saj je vsebinsko videti, da sta zagovornika povsem enake navedbe ponovila tudi v pritožbi, o kateri pa je sodišče odločilo z izpodbijano odločbo.
Pripor ni edini ukrep za zagotovitev navzočnosti tujca, državljana EU v kazenskem postopku, ki se vodi v naši državi, gotovo pa je, da bi izpustitev tujca na prostost samo zaradi tega pomenila ravnanje, ki bi bilo v flagrantnem nasprotju z načeli hitrosti in ekonomičnosti postopka, o čemer se je sodna praksa doslej tudi že izrekla.
SPZ člen 24, 24/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 154, 154/3, 212, 258, 258/2, 262, 262/2.
motenje posesti - posestno varstvo posrednega posestnika - posredna posest lastnika - aktivna legitimacija družbe - aktivna legitimacija družbenika - ugovor pravice do posesti - nesklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu
Najemnica je svojo neposredno posest izvajala na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila s tožnico, kar pomeni, da je bila tožnica v tem primeru posredna posestnica in s tem upravičena zahtevati posestno varstvo. Vprašanje, ali je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, je vprašanje o pravici, kar ni predmet postopka zaradi motenja posesti v skladu z določbami ZPP. Ker je bila tožnica posredna posestnica, je bila tako upravičena zahtevati posestno varstvo, posledično pa tožba zaradi tega ni nesklepčna.
Tožbo je treba brati kot celoto. Celotna tožba izhaja iz domneve tožnice, da je motilna ravnanja izvedel zgolj toženec in nihče drug.
Po stališču slovenske sodne prakse storitev kaznivega dejanja umora iz ljubosumja spada med druge nizkotne nagibe, pri tem pa kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, nizkotnega nagiba ne predstavlja zgolj t. i. patološko ali blodnjavo ljubosumje, kot to zatrjuje pritožnik.
V literaturi in judikatih sicer ni določno navedeno, katera merila in okoliščine bi moralo sodišče upoštevati pri presoji vprašanja, ali v konkretni zadevi nagib ljubosumja ustreza zakonskemu znaku "iz drugih nizkotnih nagibov", je pa izpostavljena posebna zavržnost, ki je praviloma izkazana z okoliščinami kaznivega dejanja.
Ugotavljanje nagiba, iz katerega je obtoženec storil kaznivo dejanje, ni v pristojnosti izvedenca, temveč ga na podlagi vseh izvedenih dokazov, torej tudi izvedenskega mnenja o obtoženčevi osebnostni strukturi in njegovem doživljanju, ter ob upoštevanju vseh pravno relevantnih okoliščin, ugotavlja in presoja sodišče.
Stališče prvostopenjskega sodišča, da lastnoročni zapiski oziroma zabeležke izvedenke o psihiatričnem pregledu obtoženca "v zvezku" ne predstavljajo dokaza v procesnem smislu ali dokaznega gradiva, je pravilno. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z zavrnitvijo dokaznega predloga, da naj izvedenka obrambi predloži lastnoročne zapiske psihiatričnega intervjuja z obtožencem, slednjemu pravica do obrambe (prva alineja 29. člen URS) in pravica do izjave (22. člen URS) nista bili kršeni.
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbeno tezo, da bi moral biti pri psihiatričnem pregledu obtoženca nujno navzoč zagovornik, sicer je obtožencu kršena pravica do obrambe.
Vsebina razgovora izvedenca psihiatra z obdolžencem ni dokaz v kazenskem postopku, temveč sta to izvid in mnenje izvedenca.
ureditev razmerij med solastniki - solastnina nepremičnin - delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - akt o ustanovitvi etažne lastnine - posli rednega upravljanja - uporaba vrta - pravno razmerje - določitev načina rabe nepremičnine - lastninska pravica na stanovanju - skupni del zgradbe - enostranski pravni posel - idealni delež solastnika - potrebna večina solastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - soglasje etažnih lastnikov - skupni deli - sosedsko pravo - sprememba okoliščin - pričakovana zasebnost - načelo sorazmernosti
Predlagateljica je s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju vstopila v solastninsko pravno razmerje, kot je bilo urejeno z aktom o ustanovitvi etažne lastnine.
Institut nadomestnega soglasja po naravi stvari omejuje lastninski položaj tistih solastnikov, ki niso soglašali s sprejetjem odločitve. Legitimen razlog te omejitve je v zagotavljanju delovanja skupnosti oseb, ki jih povezuje lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe.
Nasprotna udeleženca sta ob vstopu v solastniško razmerje vedela (ali vsaj mogla vedeti), da izključna raba vrta ne odraža njunih solastniških upravičenj na skupnih delih, in nista mogla računati z nespremenljivostjo ureditve, določene v Aktu o ustanovitvi etažne lastnine. Ob pridobitvi etažne lastnine sta mogla pričakovati le toliko zasebnosti, kolikor jo lahko nudi bivanje v dvostanovanjski stavbi s skromnim obsegom zemljišča okrog nje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064035
OZ člen 942, 943, 950, 950/1.
škodni dogodek - odprava škode - zahtevek za povračilo škode - premoženjska škoda - stroški popravila - materialna škoda na vozilu - splošni pogoji - zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - servis vozila - pogodbeni dogovor - izbira izvajalca - zapisnik o ogledu - ocena škode - običajna cena - urna postavka za opravljeno delo - predložitev računa za popravilo vozila - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da je izbira izvajalca in načina popravila vozila prepuščena zavarovalnici. Določba o izbiri je jasna. Toženka je tista, ki ima pravico izbrati izvajalca, ki bo popravil škodo, h katere povrnitvi se je zavezala z zavarovalno pogodbo. Zaradi določbe o izbiri tožnik ni bil povsem svoboden in prost pri izbiri izvajalca in načina odprave škode, ampak je moral v tem delu slediti navodilom toženke.
Tožnik je uveljavljal strošek novih originalnih delov. Skladno z dokaznim bremenom, bi moral tožnik takšen strošek tudi izkazati.
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višina škode in se izvajajo dokazi v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Vendar je takšna metoda izračuna uporabljiva le v izjemnih primerih.
vročanje sodnih pisanj - pravilnost vročitve - osebno vročanje - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - iztek roka za dvig pisanja - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - vročitev s potekom petnajstdnevnega roka - začetek teka pritožbenega roka - začetek teka roka za vložitev pritožbe - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za ugotavljanje pravilnosti vročitve in tek pritožbenih rokov je odločilen datum, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju, in ne šele datum, ko mu je bila zato, ker se na obvestilo ni odzval, v hišnem predalčniku puščeno še samo sodno pisanje. Na ta način se zagotavlja le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub uzakonjenemu načinu vročanja s fikcijo res seznanil s sodnim pisanjem.
prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - pristojnost okrajnega sodišča - varstvo lastninske pravice - gospodarski spor
V obravnavani zadevi je tožeča stranka navedla, da Pogodbi o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je tožena stranka imela postavljene panoje, ne veljata več. Zahtevek v tem sporu ne more več temeljiti na pogodbah ampak le določilih SPZ o varstvu lastninske pravice (92. in 99. člen). Tožbeni zahtevek po vsebini predstavlja tipičen način varstva lastninske pravice po SPZ (bodisi kot rei vindikacija bodisi kot negatorna tožba). Spori, povezani z varstvom lastninske pravice, po presoji višjega sodišča spadajo v domet „sporov o stvarnih pravicah“ v skladu z določbo drugega odstavka 481. člena ZPP, za katere se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posest - posestnik - zadnja mirna posest - posest na silo - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč
Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ).
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pogoji za odreditev pripora - pravilno vabljenje - očitno izmikanje glavni obravnavi
Za odreditev pripora zaradi zagotavljanja navzočnosti je potrebno, da je obdolženec na glavno obravnavo predhodno pravilno vabljen po redni poti, pa se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
V obravnavani zadevi sodišče niti ne razpolaga s podatkom, kje obdolženec biva, kar je ključno za pravilno vabljenje obdolženca po redni poti in eden od pogojev za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063539
ZNP-1 člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja razvezanih zakoncev - prekinitev nepravdnega postopka - premično skupno premoženje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sporno dejansko vprašanje - napotitveni sklep - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Nasprotni udeleženec je res zatrjeval, da je vozilo njegovo posebno premoženje, vendar tega ni izkazal. Sodišče bi zato njega moralo napotiti na pravdo glede tega vozila.
Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalega premičnega premoženja med udeležencema sporno, zato je odločitev, da se predlagateljico napoti na pravdni postopek tudi glede teh ostalih premičnin, preuranjena. V tem delu je zato sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede teh premičnin bo moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in kaj je med udeležencema sporno in ali je napotitev na pravdni postopek v tem delu sploh potrebna. V primeru ponovne napotitve na pravdni postopek v tem delu pa bo moralo sodišče tudi o tem navesti razloge o odločilnih dejstvih.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - stanovanjska soseska - odločanje po prostem preudarku
Gre za obravnavanje soseske, ki sestoji iz t. im. severnega (stavbe C. 36, 34, 32) in južnega kareja (C. 26 - 30B), ki sta glede na procesno gradivo funkcionalno povezana v osrednjem delu (na spornem zemljišču), kjer naj bi bila po prvotnih načrtih, izdelanih neodvisno za vsakega od teh karejev, zagotovljena parkirna mesta. Severni dovoz mimo treh stavb vodi do osrednjega prostora za parkiranje. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi slednjega izključno uporabljali le lastniki C. 26 – 30B, tega ne izkazujejo niti v pritožbi, temveč je iz ogleda kraja samega razvidno, da med lastniki vseh stavb očitno obstajajo nesoglasja glede uporabe in prometne ureditve tega območja. Ob odsotnosti soglasne možne razdelitve ni mogoče ravnati drugače, kot da je sodišče prve stopnje dovoz in osrednji prostor za parkiranje določilo kot skupno pripadajoče zemljišče vseh sedmih stavb. Reševanje delitve tega prostora je še vedno možno sporazumno oz. v drugem nepravdnem postopku (v luči 55. člena ZVEtL-1).
ločitev zapuščine - namen instituta - neobligatornost naroka - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - prednostno poplačilo - poplačilo ločitvenega upnika
ZD ločitev zapuščine od premoženja dedičev ureja v 143. členu, ki ne določa obligatorne izvedbe naroka in popisa ter cenitve dolžnikovega premoženja. Če obseg premoženja ni sporen ter je predhodno razviden iz smrtovnice, stranke postopka pa popisa in cenitve ne predlagajo, tega postopka sodišče ni dolžno izvesti.
Namen instituta ločitve zapuščine od premoženja dediča je v preprečitvi zlitja premoženjskih mas in zavarovanju pravic upnikov, ne pa v preprečitvi nekritičnega posega v zapuščino v prevelikem obsegu, kot zatrjujejo pritožniki. Edini zakonski pogoj za uveljavitev tega instituta po trenutno veljavni ureditvi je, da upnik zahtevo poda v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja, kar je A. A. pravočasno izpolnil, medtem ko drugi upniki ločitve zapuščine niso zahtevali. Za odločitev o zahtevi upnika zato ni pravno odločilno, da obstojijo še terjatve drugih upnikov, saj se bodo ti lahko iz stvari in pravic zapuščine poplačali šele, ko bo poplačan izločitveni upnik. To velja tako za terjatve zapustnika kot za terjatve do zapuščine, nastale zaradi njenega vzdrževanja. Za obe vrsti terjatev so odgovorni dediči do višine podedovanega premoženja, kar na utemeljenost zahteve za ločitev zapuščine od premoženja dedičev ne vpliva.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak je še vedno zapustnikova ter se uporablja za poplačilo ločitvenega upnika, zapuščinski postopek pa se izpelje le glede tistega dela zapuščine, ki ostane po poplačilu upnikov in le to predstavlja podedovano premoženje.
Povedano pomeni, da zakon razlikuje med zavodi za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalimi posrednimi oškodovanci (kot je tožeča stranka), ki na podlagi določb ZOZP nimajo pravice do povrnitve škode od avtomobilskih zavarovalnic.