• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 50
  • >
  • >>
  • 241.
    VSMB Sklep V Cp 686/2026
    25.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096202
    ZS člen 113a.
    prekinitev postopka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - koneksnost - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

    Začasna prekinitev postopka zaradi čakanja na razlago prava EU s strani SEU tudi ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Počakati na enotno razlago prava EU je nujno za zagotovitev materialnopravno pravilne odločitve ter s tem uresničitev učinkovitega sodnega varstva. Uporaba mehanizma predhodnega vprašanja pred SEU je sestavni del zakonitega in pravičnega postopka, zato so neutemeljeni očitki o kršitvi temeljnih pravic (iz 23. in 25. člena URS v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah).

  • 242.
    VSLJ Sklep I Cp 201/2026
    25.8.2026
    POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00095909
    ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - uporaba direktive - euro skladna razlaga prava - sodna praksa Sodišča EU - nacionalno pravo - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja - potrošniški spor - verjeten obstoj terjatve - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kondikcijski zahtevek

    Ustaljena sodna praksa zastopa stališče, da kršitev pojasnilne dolžnosti pomeni kršitev profesionalne skrbnosti, s tem pa tudi kršitev načela vestnosti in poštenja ter dobre vere. Nepravilno opravljena pojasnilna dolžnost zato pomeni nepoštenost pogodbenega pogoja (prvi odstavek 23. člena ZVPot), nepošten pogodbeni pogoj, ki pomeni bistveno sestavino pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, pa ima za posledico ničnost celotne pogodbe (prvi odstavek 88. člena OZ).

    Upoštevaje stališče, da kondikcijski zahtevek ne vključuje nadomestila za uporabo denarja, in dejstvo, da plačila presegajo prejeto glavnico, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je verjetno izkazano dejstvo, da je prva tožnica iz naslova sklenjene kreditne pogodbe toženki že plačala več, kot ji je dolžna. Ob tako ugotovljenem dejstvu bi zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe imela za posledico dolžnost prve tožnice plačevanja obveznosti, ki jih verjetno ne dolguje. To bi vzpostavljalo potrebo po zviševanju njenega kondikcijskega zahtevka za obroke, ki bi zapadli do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ter po vložitvi nove tožbe za povrnitev obrokov, ki bi zapadli od izdaje do pravnomočnosti te sodbe. Negativne posledice takšnega stanja za prvo tožnico, tako z vidika njenega premoženjskega kot nepremoženjskega položaja, ustrezajo evropsko skladni razlagi standarda "težko nadomestljiva škoda" pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti.

  • 243.
    VSMB Sklep I Ip 398/2026
    25.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSMB00095846
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 390, 390/2.
    postopek osebnega stečaja - prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku - nagrada in stroški cenilca

    Neutemeljeno je prizadevanje upnika za izdajo sklepa, s katerim bi sodišče dolžniku v plačilo naložilo stroške, nastale z delom cenilca v znesku 541,17 EUR, oziroma s katerim bi ugotovilo nastanek teh stroškov. Za izdajo takšnega sklepa po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom niti v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ ni podlage. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje in zvezi s čimer je sprejeto tudi enotno stališče sodne prakse, se po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom postopek izvršbe prekine ali ustavi, z dnem začetka stečajnega postopka pa, razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki pa v obravnavani zadevi ni podana (kar pritožbeno ni sporno), v izvršilnem postopku ni več dopustno odločati o nadaljnjih izvršilnih stroških (izjema velja za izvršilne postopke zaradi izterjave prednostnih terjatev, določenih v drugem odstavku 390. člena ZFPPIPP, ko se določba 132. člena ZFPPIPP ne uporablja, kar pa ni primer v obravnavani zadevi). Od začetka stečajnega postopka dalje se namreč terjatve uveljavljajo na način in po pravilih ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba terjatve, vključno s terjatvami iz naslova stroškov izvršilnega postopka, ki jih izvršilno sodišče do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnikom dolžniku še ni naložilo v plačilo, prijaviti v stečajnem postopku v skladu s pravili ZFPPIPP.

  • 244.
    VSLJ Sklep Cst 233/2026
    25.8.2026
    STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096615
    ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZSVarPre člen 26, 26/1, 26/2. ZIZ člen 102, 102/1.
    osebni stečaj - predlog za odpravo nepravilnosti - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - stečajna masa - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - sklep o izterjavi stalnih prejemkov

    V skladu z določbo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ. Glede na določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 102. člena ZIZ je dolžnica v postopku osebnega stečaja v primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo upravičena le do polovičnega zneska merila iz 9. točke prvega odstavka 26. člena ZSVarPre. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom je tako pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka (ki ne živi v enostarševski družini) treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila iz 26. člena ZSVarPre. To velja tako v primeru, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, kot tudi v primeru, ko je otrok sicer dodeljen enemu od staršev, drugi pa je zanj zavezan plačevati preživnino.

  • 245.
    VSLJ Sklep II Cp 101/2026
    25.8.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00095721
    SPZ člen 24, 25, 26.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - motenje posesti - zadnje posestno stanje - menjava ključavnice

    Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč (24. do 36. člen SPZ). Utemeljenost tožbenega zahtevka je presojalo le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ni upoštevalo pravice do posesti in posestničine dobrovernosti.

  • 246.
    VSLJ Sklep II Ip 658/2026
    24.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096536
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/5.
    pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev postopka - ustavitev izvršbe

    ZFPPIPP v primeru, kot je podani, ko upnik v danem postopku ni pridobil ločitvene pravice, ne določa ustavitve izvršilnega postopka, temveč je besedno zvezo postopek izvršbe treba razumeti kot izvršbo, t.j. neposredno izvajanje izvršilnih dejanj, ki pomenijo "fizično" opravo izvršbe oz. prisilnega poplačila.

  • 247.
    VSLJ Sklep I Ip 680/2026
    24.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSLJ00096544
    ZIZ člen 31, 31/1, 31/12.
    preuranjenost predloga - predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - začetek izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - informativni seznam dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - izdaja sklepa o izvršbi - vložitev predloga za izvršbo

    Upnik lahko predložitev seznama dolžnikovega premoženja predlaga že pred izdajo sklepa o izvršbi, celo že v samem predlogu za izvršbo. Pogoj pa je, da verjetno izkaže, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogel biti poplačan.

  • 248.
    VSLJ Sklep II Cp 683/2026
    21.8.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00095900
    SPZ člen 24, 33, 33/1, 34.
    posest - motenje posesti - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek

    Vrsta sodnega varstva posesti je odvisna od načina motenja. V obravnavnem primeru vzpostavitev prejšnjega stanja s ponovno zasaditvijo vinograda ne bi pomenila ustreznega načina posestnega varstva. Toženci so namreč odstranili približno 25 let star vinograd v rodni dobi, zato z zasaditvijo nove trte prejšnjega dejanskega stanja ne bi bilo mogoče vzpostaviti. Tožnik je zato lahko s tožbo zahteval le prepoved nadaljnjih posegov v svojo posest sporne nepremičnine. Predmet tožnikove posesti je bila sporna nepremičnina oziroma parcela, medtem ko sta vinograd in poznejša setev druge kulture pomenila način rabe oziroma izvrševanja posesti. Sprememba načina obdelave zato sama po sebi ne pomeni nastanka nove posesti.

  • 249.
    VSLJ Sodba II Cp 446/2026
    21.8.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSLJ00096079
    ZPP člen 8, 212. OZ člen 56, 56/2, 103.
    prodajna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbena obveznost - jamstvo - jamstvo za delovanje stvari - naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi - dokazna ocena izpovedbe prič - uporaba zapiskov pri zaslišanju - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - trditveno in dokazno breme

    Sodišče prve stopnje je napravilo logično sprejemljivo dokazno oceno nasprotujočih si dokazov, ter zaključilo, da se je toženec ustno zavezal zagotoviti enoletno jamstvo za okvare motorja in avtomatskega menjalnika. To zavezo je skušal izpolniti z izročitvijo pogodbe A., ki bi naj to zagotovila, a se je ob nastanku okvare izkazalo, da temu ni tako. Sodišče prve stopnje je ustrezno porazdelilo trditveno in dokazno breme, pritožba pa z očitki o manjkajočih navedbah o vsebini dogovora opozarja na podrobnosti o dejstvih, ki niso pravotvorna in ne posegajo v odločilni zaključek o obstoju in vsebini prevzete zaveze.

    Okoliščina, da je imela priče ob svojem zaslišanju zapiske, sama po sebi še ne omogoča sklepa, da je bila njena izpovedba dogovorjena ali neresnična. Bistveno bi bilo, ali je bila izpovedba po vsebini notranje neskladna, v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi ali očitno prilagojena rezultatu postopka.

  • 250.
    VSLJ Sodba in sklep II Cp 1451/2025
    21.8.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095842
    ZPP člen 286b, 337. Zakon o dedovanju člen 59, 64.
    izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost - poslovna sposobnost - prištevnost - paliativna oskrba - oporoka pred pričami - oporočna priča - okoliščine sestave oporoke

    Navedbe, da kadar je pacient deležen t. i. paliativne oskrbe, ni več oporočno oziroma poslovno sposoben, ker ni v stanju izraziti svoje prave volje ipd., niso nikakršno dejstvo (še manj splošno znano dejstvo), temveč neznanstven nesmisel, ki hudo bolnim odreka človeško dostojanstvo; dodatnega komentarja s strani pritožbenega sodišča takšne navedbe ne potrebujejo.

  • 251.
    VSLJ Sklep IV Cp 1443/2026
    21.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095843
    DZ člen 183. ZMinP člen 2, 2/1. ZIZ člen 257, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    začasna odredba o preživnini - predhodna odredba za zavarovanje preživninske terjatve - določitev preživnine - minimalna plača - preživninska zmožnost staršev - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka

    ZIZ v 269. členu določa, da začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen. Pogoji za izdajo predhodne odredbe so določeni v 257. členu ZIZ. Ta določa, da sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ker je bil glede preživnine že izdan sklep, ki določa preživnino za celotno obdobje, ki ga pokriva tudi predlagana začasna odredba in ki v trenutku odločanja o predlogu za začasno odredbo sicer še ni bil pravnomočen, bi lahko predlagateljica predlagala zavarovanje s predhodno odredbo.

  • 252.
    VSLJ Sodba in sklep I Cp 1136/2025
    21.8.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096734
    SPZ člen 217, 222.
    priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - potrebnost in koristnost služnosti - nerelevantna dejstva - originarna pridobitev stvarne služnosti - izpolnitev zakonskih pogojev - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neugotovljeno dejansko stanje - neopredelitev do odločilnih dejstev

    Dejstvo, da tožnik v zadnjih letih ne prebiva več stalno v hiši na zemljišču, do katerega zahteva ugotovitev služnosti, ne preprečuje ugotovitve priposestvovanja služnosti. Prav tako ne dejstvo, da ima lastnik do nepremičnine še kak drug dostop. Služnost nastane že s samo izpolnitvijo zakonskih pogojev za njeno priposestvovanje.

  • 253.
    VSLJ Sklep I Cp 1123/2026
    21.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096049
    ZIZ člen 19, 19/1, 42, 42/2. ZPP člen 5, 8, 139, 139/6, 142, 394, 394-2.
    pravica do izjave - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - osebna vročitev - dejansko prebivališče - nadomestna vročitev - napake pri vročanju - zavrnitev dokazov - predlog za obnovo postopka
    • Ker je od pravilnosti vročitve sodbe odvisna njena pravnomočnost in vse s tem zvezane posledice (izvršljivost), mora biti stranki omogočeno, da v primeru nepravilne vročitve z ustreznim pravnim sredstvom izpodbija klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti ter z njo zvezane pravne posledice. Mora ji biti torej omogočeno dokazovanje, da vročitev iz takega ali drugačnega razloga ni bila pravilno opravljena. Ker je sodišče dokazne predloge za zaslišanje, s katerimi je toženec skušal izpodbiti domnevo o perfektnosti vročitve, zavrnilo, mu je s tem onemogočilo izjavljanje v postopku.

      Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP se nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa na kršitve, ki se nanašajo (zgolj) na vročitev sodbe in so vplivale na možnost vložitve pritožbe. Ta se lahko sanira z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj zaradi napake pri vročanju še ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, zaradi česar odločba še ni pravnomočna.

  • 254.
    VSLJ Sklep II Cp 593/2026
    21.8.2026
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097137
    SPZ člen 32, 33, 34. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 154, 154/3, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14.
    motenje posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dostop do nepremičnine - dvorišče - parkiranje - onemogočen prehod - motilno dejanje - nedoločen in nejasen izrek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - soposest - motilec posesti - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - zdravstvene težave - ročno prenašanje bremen - povrnitev stroškov postopka

    Iz izreka mora biti jasno razvidno, na katerem delu spornega dvorišča je prišlo do motenja posesti in na katerem delu spornega dvorišča toženci ne smejo parkirati svojih vozil. Tako kot je izrek izpodbijanega sklepa v II. (in III.) točki formuliran sedaj, se nanaša na celotni nezazidani del tlakovanega dvorišča, kar pa je najmanj v nasprotju z ugotovijo sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je druga toženka svoje vozilo (redno) parkirala ob slivi.

  • 255.
    VSLJ Sklep V Cp 253/2026
    21.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00096136
    ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
    zastopanje stranke po odvetniku - smrt stranke - smrt stranke med postopkom - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - pooblastilo - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - prekinitev postopka

    Če stranka, ki ima pooblaščenca, umre med postopkom, se ta ne prekine. V trenutku strankine smrti dedič postane stranka v postopku. Gre za procesno nasledstvo umrle stranke.

  • 256.
    VSLJ Sodba I Cp 1456/2025
    21.8.2026
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095850
    OZ člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14.
    osebni stečaj - prekluzivni rok za prijavo terjatve v osebnem stečaju - neprijava terjatve v postopku osebnega stečaja - prenehanje terjatve - ničnost kupoprodajne pogodbe - odpust dolga

    Zaradi same neprijave v postopku osebnega stečaja terjatev ne preneha, preneha lahko le zaradi odpusta dolga, ki pa ga v tem konkretnemu primeru ni bilo.

  • 257.
    VSLJ Sodba I Cp 690/2025
    21.8.2026
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095732
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 28. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-c. ZMZPP člen 9, 20, 23, 29, 50, 50/2. ZPP člen 32, 47, 57, 318. OZ člen 299.
    zamudna sodba - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pogodbeno razmerje - lega nepremičnine

    Popolna neaktivnost toženke ne pomeni podlage za pristojnost sodišča na temelju tihe privolitve (torej dejstva, da tožena stranka ni oporekala pristojnosti slovenskega sodišča - ni odgovorila na tožbo, ni mogoče šteti za tiho privolitev). Sodišče mora torej v skladu z določbo 28. člena Bruseljske uredbe I bis samo presoditi, ali je pristojno.

  • 258.
    VSLJ Sklep I Cp 1059/2026
    21.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSLJ00096116
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7-1, 8, 17, 18, 19. Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES člen 2, 2-12. ZPP člen 17. ZMZPP člen 4. OZ člen 481.
    preizkus pristojnosti - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij - potrošniški spor - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbeno razmerje - potrošnik - pogodbena garancija - obvezna garancija - prostovoljna garancija - garancija za brezhibno delovanje stvari

    Spor med potrošnikom in proizvajalcem vozila ni potrošniški spor, saj zahtevek za uveljavljanje garancije zoper proizvajalca nima elementov pogodbenega razmerja.

    Za razliko od določb člena 17 in 18 Bruselj I BIS, pri katerih je dejanska sklenitev pogodbe bistven pogoj za njihovo uporabo, v določbah prvega odstavka člena 7 sklenitev pogodbe ni bistveni element. Bistveno je, da je v tem razmerju opredeljena (pogodbena) obveznost, ki je bila med strankama sprejeta prostovoljno in na kateri temelji tožbeni zahtevek.

  • 259.
    VSLJ Sklep II Cp 1355/2026
    21.8.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00095706
    URS člen 23, 23/1. ZDOdv člen 27, 27/4, 27/6. ZKN člen 57, 58, 59, 60, 61, 62. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
    predhodni postopek kot procesna predpostavka - postopek ureditve meje - sodna določitev meje

    Predlagatelj postopka bi moral v primeru, ko je Republika Slovenija eden od nasprotnih udeležencev, sprožiti predhodni postopek, čeprav se spornega razmerja ne da rešiti parcialno, k sprožitvi predhodnega postopka zoper ostale, pa ni zavezan.  Mejo je namreč treba označiti s trajnimi mejnimi znamenji, to pa je, če meja nedopustno odstopa od meje po podatkih katastra, mogoče le v sodnem postopku za ureditev meje. Predhodni postopek torej sodišča in države ne bi razbremenil, ampak bi postopek le podaljšal in podražil - to pa je v očitnem nasprotju z namenom 27. člena ZDOdv.

  • 260.
    VSMB Sklep I Ip 475/2026
    20.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSMB00095685
    ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 97, 97/1, 97/5.
    izvršiteljev obračun terjatve - obračun upnikove terjatve - poplačilo upnika - vračilo preostanka kupnine - rubež denarne terjatve - vrstni red poplačila terjatev - zakonska dolžnost - povrnitev izvršilnih stroškov - povrnitev potrebnih stroškov - obračun zakonskih zamudnih obresti

    Iz petega odstavka 97. člena ZIZ jasno izhaja, da je izvršitelj dolžan na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča v osmih dneh od prejema pravnomočnega sklepa sodišča opraviti poplačilo upnika, presežek kupnine pa, če za to ni ovir, izročiti dolžniku, sicer pa denar za dolžnika položiti pri sodišču. Pri tem gre za zakonsko dolžnost izvršitelja. Ob obstoju presežka po opravljenem poplačilu upnika tako že na podlagi zakona nastane dolžnikova terjatev do izvršitelja, da mu presežek kupnine, s katerim razpolaga, izroči neposredno (bodisi v gotovini, bodisi z nakazilom na transakcijski račun dolžnika ali njegovega pooblaščenca) ali zanj položi na sodišču. Iz priloženega enotnega obračuna terjatve v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da znaša presežek plačila 424,35 EUR. Izvršitelj pa bo navedeni znesek izročil dolžniku, če bo ugotovil, da za to ni ovir.

  • <<
  • <
  • 13
  • od 50
  • >
  • >>