DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072209
ZDen člen 72. ZPP člen 232, 294, 295.
poslovna skrivnost – varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - nadomestilo za izkoriščanje kamnoloma – rudno bogastvo
V medsebojnem razmerju pravdnih strank v civilni pravdi (in v razmerju pravdnih strank do sodišča) ni prostora za skrivanje lastnih poslovnih skrivnosti drugače kot s predlogom za izključitev javnosti od obravnavanja oziroma izvajanja dokazov (ter z nasprotovanjem vpogledu v spis tretjim osebam).
postopek za ureditev meje – javno dobro – vrednost nepremičnine – sestavina nepremičnine – vrednost mejnega spornega predmeta – kriterij zadnje mirne posesti – kriterij močnejše pravice
Vrednosti nepremičnine nikoli ni možno ugotavljati „same za sebe“ oziroma brez celostnega upoštevanja vseh njenih karakteristik (ki vplivajo tudi na njeno vrednost). Med drugim je treba upoštevati tudi sestavine nepremičnine, kot sta to v konkretnem primeru stavbi, stoječi na parceli št. 13/2, k.o. X.
Okoliščina, da naj bi bila glede na kupoprodajno pogodbo omenjena parcela uporabljena za izgradnjo cestnega telesa, ne zadostuje za zaključek, da ta predstavlja javno dobro, saj gre zgolj za ugotovitev sopogodbenikov, čemu naj bi bil nakup parcel(e) namenjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065190
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). ZOZP člen 42j, 42j/3, 42j/3-1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – odškodninski urad – predpravdni odškodninski zahtevek – razlaga direktive – predhodna odločba Sodišča Evropske unije
Določbo 1. točke 6. člena direktive 2000/26/ES, prenesene v 42.j člen ZOZP, je treba razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa. Pred pravdo mora odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
dokazovanje - izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Za dopolnitev
izvedenskega
mnenja gre takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069087
ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
prekinitev postopka – stečaj – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – ugovor
Pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastopile, ko je bil izvršilni postopek v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga, zato sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe ni odločilo na podlagi 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, temveč pravilno na podlagi 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZDR člen 7, 72, 88, 88/1, 88/1-2. ZDR-1 člen 73, 73/1, 74, 74/3. ZZ člen 1, 1/2, 31, 31/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - vodilni delavec- poslovodna oseba - zavod - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica (direktorica zavoda) je imela status poslovodne osebe, zato zanjo ni mogoče uporabiti nove določbe 74. člena ZDR-1, ki ureja položaj vodilnih delavcev in nima pravic, ki delavcem pripadajo na podlagi določb ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Ugotovilo je, da to delovno mesto v času tožničinega mandata ni bilo zasedeno in da je bilo predvideno v Programu dela in finančnem načrtu za sporno leto. Preuranjeno je zaključilo, da tožena stranka zaposlitve na delovnem mestu pomočnika direktorja ni potrebovala, saj ni izvedlo predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi lahko presojalo potrebnost zaposlitve pomočnika direktorja pri toženi stranki.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
odgovornost za stvarne napake stvari – vzrok za napako – domneva - garancija za brezhibno delovanje stvari – zahtevek iz naslova garancije – zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari – pravica naročnika odpraviti napako na stvari
Predpostavka za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake je, da mora vzrok za napako izvirati iz prodajalčeve sfere, te predpostavke pa kupcu (tožeči stranki) zaradi domneve ni treba dokazovati.
481. člen Obligacijskega zakonika v 1. odstavku predpisuje, da lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva, da stvar, ki ne deluje brezhibno, v primernem roku popravi, ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Navedena zahtevka sta primarna, vendar pa je tudi iz naslova garancije v primeru, ko prodajalec zavrne popravilo stvari, mogoče uveljavljati zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari, kadar je slednjo kupec popravil na stroške prodajalca. Priznanje slednjega je mogoče ob analogni uporabi 3. odstavka 639. člena OZ, ki določa pravico naročnika odpraviti napako na stvari na račun podjemnika, če ta napake opravljenega posla ne opravi sam. Tako pri podjemni kot pri prodajni pogodbi se s priznanjem pravice kupca (oziroma naročnika), da zagotovi odpravo napake na stroške prodajalca, zasleduje njegov interes za pravilno izpolnitev, kadar prodajalec napake ne odpravi sam.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0006675
OZ člen 3, 5, 86, 440. ZLNDL člen 2.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – neveljavnost pogodb – ničnost – kršitev moralnih pravil – dvakratna prodaja nepremičnine – prenos pravice uporabe
Res je glede zemljišč, ki so bila nacionalizirana in na katerih je odtlej obstojala pravica uporabe, obstojala določena prepoved prometa, a ta ni bila absolutna, saj je bil promet le omejen, ne pa prepovedan. Zato ni mogoče že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe. Pri presoji veljavnosti takih pravnih poslov je potrebno presoditi, ali je šlo za kršitev majhnega pomena.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla zoper nedobrovernega (vknjiženega) drugega kupca. Odsvojitelj je namreč že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel.
V smislu temeljnega načela prepovedi zlorabe pravic je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka pri izterjavi terjatve do dolžnika na način, da je sama povzročila ustavitev postopka, ki je tekel zoper dolžnika, svojih pravic iz obligacijskega razmerja s toženo stranko ni izvrševala v skladu z njegovim namenom. V konkretnem primeru je izvrševala svoje pravice le z namenom dobiti vrnjeno vrednost odkupljene terjatve z dogovorjenimi pripadki, kot v primeru posojila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
Tožnik uveljavlja zmoto o učinku sodne poravnave oziroma o pravnih posledicah, ki pa nastanejo neodvisno od volje strank, že po samem zakonu. Takšna pravna zmota ni upoštevna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
ZIZ člen 20a, 44, 44/3. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/2, 319.
notarski zapis – izvršilni naslov – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – sodna odločba – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – negativna procesna predpostavka – razpravno načelo
Ena od predpostavk za opredelitev notarskega zapisa za izvršilni naslov je, da je terjatev v njem določno opredeljena (določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti). Notarski zapis najemne pogodbe, ki opredeljuje obveznosti in pravice pogodbenikov iz novonastalega najemnega razmerja, ni izvršilni naslov, ker terjatev najemnine in stroškov stanovanja v njem ni določno opredeljena; tudi ni mogla biti, ker v času sestave notarskega zapisa (sklepanja najemne pogodbe) še ni nastala.
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da izjave tožnika (da se odpoveduje pravici do regresa za letni dopust, ker mu toženec plačuje štirikrat letno potovanje domov in osnovne življenjske potrebščine ter skrbi za njegov višji življenjski standard za delo na terenu) ni mogoče upoštevati pri regresu za letni dopust za leto 2008 in 2009, ki sta v času izjave že zapadla. Sodišče prve stopnje je svoje stališče utemeljilo s tem, da se izjava ne nanaša na pobot s toženčevimi terjatvami stanarine in tekočih stroškov stanovanja, kar je materialnopravno zmotno. Dejstvo je, da je tožnik svoje terjatve regresa za letni dopust (in odpravnino) pobotal s terjatvami toženca. Na katere toženčeve terjatve se tožnikova pobotna izjava nanaša, ni odločilno. Tudi sicer ni sporno, da je bil tožniku regres za letni dopust poravnan s plačanimi najemninami s strani toženca, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo.