ZPP člen 249, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2.
izvedenec - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroškovnik - priglasitev stroškov - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - povečanje nagrade - prekluzija - dovoljene pritožbene novote
Izvedenci niso stranke postopka, temveč so strokovni pomočniki sodišča, zato niso podvrženi sistemu prekluzij in zanje tudi ne velja prepoved pritožbenih novot.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - posebna oblika zaščite - demenca - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje varnosti - dolžni nadzor
Nasprotna udeleženka se strinja z namestitvijo v varovani oddelek, če ni možnosti, da bi ob dodatni pomoči svojcev ali kakšne druge osebe lahko ostala doma. Razumljiva je želja nasprotne udeleženke, da bi ostala v domačem okolju, vendar je sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da ni več sposobna samostojnega življenja in da potrebuje stalni nadzor. Stalnega nadzora pa tudi večja pomoč svojcev ali kakšne druge osebe (bližnje gospe) ne more zagotoviti.
Zaradi zmernega do hudega kognitivnega upada, ki je posledica duševne motnje (demence) in posledično hudo motene realitetne kontrole, lahko nasprotna udeleženka brez stalnega nadzora postane zmedena, slabo krajevno in časovno orientirana, lahko zatava, s tem pa hudo ogrozi svoje zdravje in življenje, saj za svojo varnost ni sposobna poskrbeti.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - eventualna kumulacija zahtevkov - istovetnost denarnih zahtevkov - kondikcijska terjatev
Pritožnica upravičeno opozarja na stališče sodne prakse glede načina določanja vrednosti spornega predmeta v zadevah, v katerih je eventualno kumuliranih več pobotnih ugovorov, ki so med seboj deloma vključeni drug v drugega - ko se torej s podrednim pobotnim ugovorom v pobot uveljavlja denarna terjatev v višjem znesku kot s primarnim pobotnim ugovorom. Kot osnova za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor se v takem primeru upošteva razliko med vrednostma obeh v pobot uveljavljenih terjatev.
ZP-1 člen 57c, 57c/1, 65, 65/10, 155, 155/2, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - fikcija vročitve - nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - razlaga zakona - pravica do pravnega sredstva - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, je odločilno tudi dejstvo, da je polovično plačilo bilo izvršeno po volji oziroma s soglasjem storilca, o čemer mora sodba imeti jasne in prepričljive razloge, zlasti kadar je odsotnost tega odločilnega dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti zatrjevana v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena s pravno relevantnimi dokaznimi predlogi, katerih sodišče ni izvedlo in zavrnitve ni obrazložilo, s čimer je storilcu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer kršitev utegne vplivati na zakonitost uporabe prvega odstavka 57.c člena ZP-1.
ZKP člen 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-2.
prenos krajevne pristojnosti - pravna narava - izločitev vseh sodnikov sodišča - letni razpored dela sodnikov
Ker iz podatkov spisa izhaja, da se okrožni sodnik B. B., pa tudi višji sodnik C. C., z obravnavano kazensko zadevo do sedaj še sploh nista seznanila, niti nista bila izločena od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi, je ugotoviti, da ne držijo navedbe v predlogu, da so v tej kazenski zadevi izločeni že vsi sodniki kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v X.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088812
URS člen 19, 19/3, 22, 29, 62. ZKP člen 4, 8, 249, 251, 265, 371, 371/1, 371/1-3, 371/2. KZ-1 člen 29, 308, 308/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravica do uporabe lastnega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do prevajanja - ugotavljanje prištevnosti - psihiatrični pregled obdolženca - osebnostna ali vedenjska motenost - opazovanje v psihiatričnem zavodu - pravica do tolmača pri psihiatričnem pregledu - kršitev ustavnih pravic - dokazni predlogi - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče je zaradi razhajanja v izvedenskih mnenjih izvedencev psihiatra in klinične psihologinje napotilo obdolženko na opazovanje v Enoto za forenzično psihiatrijo zaradi ugotovitve prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje zadržanja - podaljšanje ukrepa - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Sodišče podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavno).
ZPP člen 244, 244/1, 244/4, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 247/6.
izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrženje prepozne zahteve - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - določitev drugega izvedenca
Zahteva za izločitev izvedenke, ki je podana več mesecev od prejema sklepa o postavitvi izvedenke (in nenazadnje po tem, ko je bilo strankam izvedensko mnenje že vročeno in so se z njim lahko seznanile), je v obravnavanem primeru zaradi predhodne seznanjenosti tožnice z okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko zahtevala izločitev izvedenke, prepozna.
razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Toženka ni dokazala obstoja zakonitega razloga za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le izjemoma, kadar obstaja eden izmed zakonsko določenih razlogov. Med njimi je tudi začasno povečan obseg dela, vendar mora delodajalec za obstoj tega razloga izkazati konkretne in preverljive okoliščine, ki začasno povečanje dela utemeljujejo. Negotovost glede prihodnjih poslovnih odločitev, zmanjševanje obsega dela, reorganizacija ali morebitno prenehanje dejavnosti ne predstavljajo zakonitega razloga v smislu 54. člena ZDR-1.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena brez zakonitega razloga, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP).
ZPP člen 2, 72, 72/1, 87, 161, 161/3, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 59, 59/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - vsebina obravnavane zadeve - obseg odločanja - predmet odločanja - omejitev ugovornih razlogov - neupoštevni ugovorni razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odločitev o stroških postopka - solidarno (nerazdelno) plačilo - sosporništvo
S tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik uveljavlja samo tako imenovane opozicijske ugovorne razloge (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), izjemoma tudi impugnacijske razloge (npr. 12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
sklep o dedovanju - krog zakonitih dedičev - obrazloženost sklepa - pripravljalna dejanja - poizvedbe sodišča - podatki iz uradnih evidenc - oklic neznanim dedičem - subsidiarnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Tudi ko je postopek že uveden, ga sodišče še naprej vodi po uradni dolžnosti in pazi, da so pravice strank čim prej ugotovljene in zagotovljene. Zapuščinsko sodišče se ne more kar zanesti na podatke, ki mu jih v postopku posredujejo udeleženci, ampak se mora tudi samo prepričati, kdo so dediči zapustnika. Vabilo dedičev z oklicem (206. člen ZD) se lahko uporabi šele subsidiarno, če se dedičev na drug primeren način ne da ugotoviti.
sodna izvršba davčnih obveznosti - ugovor po izteku roka - vrsti red vračunavanja plačil - vrstni red plačila davka - vrsta davka - zapadlost neplačanih zaporednih obveznosti
Če davki dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi zavezanec za davek; če zavezanec za davek ne določi vrstnega reda plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana. Že iz samega seznama izvršilnih naslovov v tej zadevi izhaja, da izterjevani davki, tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, niso zapadli istočasno. Če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Že iz seznama izvršilnih naslovov je razvidno, da dolžnik upniku dolguje več različnih vrst davkov.
ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZSPJS člen 24. ZDR-1 člen 134, 134/2, 202. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 360. ZPP člen 158, 158/1. ZDSS-1 člen 38.
nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - COVID-19 - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - zastaranje zamudnih obresti - pretrganje zastaranja
Tožbo, s katero je tožnik zahteval plačilo razlike v plači in razlike v plačilih obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za čas nezakonite premestitve, torej za nazaj, je vložil šele 5. 12. 2022. Zato so skladno z 202. členom ZDR-1 zastarale tiste terjatve - razlike v plači in prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so zapadle v plačilo več kot pet let pred vložitvijo tožbe, in skladno s prvim odstavkom 347. člena OZ tudi tiste obresti, ki so se natekle več kot tri leta pred vložitvijo tožbe (zaradi zadržanja zastaranja v času epidemije Covid-19 sta se oba roka podaljšala še za 136 dni).
V času epidemije Covid-19 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00088782
ZPP člen 274, 274/1, 287, 287/2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1, 395/1-2, 395/3, 510, 510/2, 516, 522. ZSReg člen 41, 41/3.
izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - ničnost sklepa skupščine - sprememba družbene pogodbe - prečiščeno besedilo družbene pogodbe - dolžnost zvestobe - zavrnitev dokaznega predloga - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan. Po presoji pritožbenega sodišča ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo.
Dogovor o vezanosti glasovalne pravice ima le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.
Glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice.
V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. S tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa skupščine ali za njegovo razveljavitev, je treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register.
ZUP člen 214, 214/1. ZPP člen 355. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233.
začasna nezmožnost za delo - zaključek bolniškega staleža
Toženec mora v skladu z 233. čl. Pravil OZZ, opredeliti datum začetka in zaključka začasne nezmožnosti za delo v primeru, ko s predhodno odločbo toženca bolniški stalež ni bil zaključen. V tem sporu pa gre za odločanje o predlogu za podaljšanje bolniškega staleža, ki je bil s predhodno odločbo toženca zaključen, ker je bila z določenim dnem ugotovljena zmožnost za delo zavarovanca. Odsotnost opredelitve datuma začetka in zaključka iz izpodbijanih odločb toženca ne predstavlja nepravilnosti in nezakonitosti, saj je toženec že po vsebini odločil, da tožničino zdravstveno stanje ne utemeljuje spremembe odločitve imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža.
stečajni postopek - pravni interes za pritožbo - oddajanje premoženja v najem - upravljanje stečajne mase - najemna pogodba
V postopkih insolventnosti se upoštevaje določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP in v skladu z določbo 343. člena ZPP mora pritožbeno sodišče paziti, da je pritožba dovoljena. Dovoljena pa je takrat, ko ima pritožnik pravni interes za pritožbo. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe in mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami upraviteljice, da v ZFPPIPP ni predvideno posebno postopanje upravitelja v primeru oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v najem. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP).
ugovor zoper načrt razdelitve - razdelitev posebne razdelitvene mase - razrešitev stečajnega upravitelja
Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži.
Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZDR-1 člen 200, 200/4.
čista denarna terjatev - zakonite zamudne obresti - nastop zamude - vložitev tožbe - neposredno sodno varstvo - tek zakonskih zamudnih obresti
Tudi pri čistih denarnih terjatvah iz delovnega razmerja se datum nastanka zamude presoja po določbi 299. člena OZ, ne pa glede na datum vložitve tožbe po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088811
OZ člen 172, 172/1, 299, 299/2. ZCes-1 člen 15, 15/1, 15/2, 16, 16/1, 20, 20/1.
odškodninska odgovornost države - državna cesta - vzdrževanje državnih cest - prometna signalizacija - prometna nezgoda - vzrok prometne nesreče - dopolnilne table - hitrost vožnje - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - običajni pogrebni stroški - zamudne obresti - stroški za pogreb
Namen predpisov o vzdrževanju cest in opremljanju cest s prometno signalizacijo je v zagotovitvi varnosti prometa in preprečitvi prometnih nezgod. Če tisti, ki je dolžan izvrševati te predpise, to opusti ter ob tem nastane škodna posledica takšnega tipa, ki jo skušajo prav ti predpisi preprečiti, tedaj se njegovi opustitvi pripiše pravno relevantni vzrok nastanka škodne posledice.
Če sodišče oceni, da pripombe stranke na izdelano izvedensko mnenje niso takšne, da bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila (ker ne vzbujajo dvoma v jasnost, pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja), sodišče ni dolžno zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja. Iz obrazložitve sodbe pa mora izhajati opredelitev do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena.
Do povrnitve stroškov za pogreb je upravičen tisti, ki je te stroške plačal, pri čemer krog upravičencev do povrnitve stroškov pogreba z zakonom ni omejen na osebe, ki imajo položaj pokojnikovega bližnjega. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo stroške prevoza pokojnika v državo pogreba, ki je država pokojnikovega stalnega prebivališča, kjer prebiva tudi njegova družina.