redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
starostna pokojnina - sorazmerni del - srbski nosilec zavarovanja - prispevki za socialno varnost
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri slovenskem podjetju, delo pa je opravljal v Srbiji, kar pomeni, da so se morali prispevki za socialno zavarovanje zanj plačevati zavodu za socialno zavarovanje, kjer je delo dejansko opravljal in to je na območju Republike Srbije. Dejstvo, da so se prispevki za socialno zavarovanje plačevali v kraju dejanskega opravljanja dela, pomeni, da se šteje, da je tožnik sporno obdobje dopolnil v zavarovanju pri srbskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik tako pri toženi stranki nima zavarovanja, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu za sporno obdobje prizna sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36. ZDSS-1 člen 70, 70/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno - zavrženje tožbe
Ob dejstvu, da je bila prevedba invalidske pokojnine, priznane pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja v letu 1994, pri slovenskem nosilcu zavarovanja z odločbo pravnomočno zavrnjena, ostane v skladu z 2. odst. 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino izplačevanje invalidske pokojnine v celoti nadaljnja obveznost pogodbenice, ki je dajatev priznala. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 115, 115/1, 115/2, 115/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nosečnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnica je, dva tedna preden je obvestila delodajalca o svoji nosečnosti, prejela potrdilo o svoji nepričakovani, tretji nosečnosti, vendar je potrebovala določen čas, da sta z možem razjasnila razloge za morebitno prekinitev nosečnosti. Zato je potrebno šteti, da je bilo obvestilo pravočasno in je tožnica toženo stranko kot svojega delodajalca o nosečnosti obvestila takoj, ko je bilo to mogoče, to pa je bilo še pred iztekom odpovednega roka. Glede na navedeno je bila tožnica kot noseča delavka upravičena do posebnega varstva pred odpovedjo po 1. odstavku 115. člena ZDR, zaradi česar je izpodbijana odpoved nezakonita.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZDSS-1 člen 63.
vdovska pokojnina - ponovna zahteva - predsodni postopek - zavrženje zahteve - predhoden preizkus
Tožena stranka je ob predhodnem preizkusu vloge pravilno zavrgla tožničino ponovno zahtevo za uveljavitev vdovske pokojnine, ker se je o isti upravni zadevi - pravici do vdovske pokojnine - že vodil sodni postopek. V času izdaje izpodbijanih odločb, katerih pravilnost in zakonitost se na podlagi 63. člena ZDSS-1 presoja v tem sporu, postopek po prvotni zahtevi še ni bil pravnomočno končan, saj se je sodni postopek o isti upravni zadevi še vodil. To pa predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o ponovni tožničini zahtevi v predsodnem postopku.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
OZ člen 13, 13/2, 349, 355, 355/1, 355/1-6. SPZ člen 118, 118/4. SZ-1 člen 2, 2/5.
zastaranje terjatev iz naslova stroškov upravljanja in obratovanja poslovnega prostora - terjatev, ki izvira iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok - trditveno in dokazno breme - aktivna legitimacija upravnika
V konkretnem primeru ne gre za večstanovanjsko hišo, pač pa za poslovno stavbo, v kateri so poslovni prostori, kar med strankama v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno. Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, četudi primerljive primere, saj je institut zastaranja tako pomemben, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti vnaprej predvidijo, kdaj in po preteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno.
V obravnavani zadevi ni bilo sporno, da uveljavljana terjatev izvira iz pogodbenega razmerja med tožečo stranko kot upravnikom in toženo stranko kot etažnim lastnikom poslovnega prostora. Prav tako ni nobenega dvoma o tem, da sta obe pravdni stranki gospodarska subjekta, saj sta obe družbi z omejeno odgovornostjo. Terjatev, ki jo tožeča stranka v tem sporu uveljavlja, tedaj izvira iz gospodarske pogodbe v smislu drugega odstavka 13. člena OZ. Za tovrstne terjatve pa 349. člen OZ določa triletni zastaralni rok.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - zagovor
Tožnik (policist) je s svojim ravnanjem (ženi je grozil, da jo bo ubil, v otroški sobi je v pričo otrok zamahnil z nožem ipd.) izpolnil znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, znake kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 127. člena KZ-1 ter tudi znake kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1, njegovo ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 111. člena ZDR.
invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Nobena od ugotovljenih tožnikovih zdravstvenih težav (lumbalni sindrom) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po veljavnem seznamu telesnih okvar. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro, ni utemeljen.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o novinarskem delu. Potem ko je bil s strani odgovorne urednice obveščen, da njegova pogodba ne bo podaljšana, je po elektronski pošti toženi stranki poslal dopis. V dopisu je tožnik toženi stranki predlagal, da se z njim sklene pogodba o zaposlitvi, in sicer najprej za določen, nato pa za nedoločen čas. Elektronsko sporočilo, ki ga je tožnik posredoval toženi stranki je mogoče šteti kot pisno zahtevo za odpravo kršitev. Iz dopisa je namreč jasno razvidno, katero kršitev tožnik uveljavlja (prekinitev dotedanjega sodelovanja) in da zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je tudi upoštevati, da je tožnik dopis sestavil sam kot laik in brez strokovne pomoči pravnega strokovnjaka. Tožnik je zato s tem, ko je poslal navedeni dopis toženi stranki, izpolnil procesno predpostavko za sodno varstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - prevzem delavcev - delovnopravna koninuiteta
Tožnica je ves čas opravljala delo prodajalke v isti prodajalni in ni prišlo do prekinitve delovnega razmerja, zato je potrebno šteti, da tožnica ni spremenila zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu. Glede na to, da je druga družba prevzela osnovna sredstva, prodajalno, kjer je delo opravljala tožnica ter stranke in tudi zaposlene, so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je uživala tožnica pri delodajalcu prenosniku avtomatično prešle na prevzemnika (drugo družbo) in nato naprej na toženo stranko. Zato je tožena stranka solidarno odgovorna za obveznosti do delavcev, ki so nastale do prevzema.
Zastaranje kazenskega pregona je po tretjem odstavku 112. člena KZ pretrgano z vsakim procesnim dejanjem za pregon storilca kaznivega dejanja in ne šele, ko je domnevni storilec s tem dejanjem seznanjen.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 152, 152/1, 153, 153/5.
prisilna poravnava – predlog za začetek postopka prisilne poravnave - – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna ovira – stranke predhodnega postopka – družbenik stečajnega dolžnika – procesna legitimacija za pritožbo
Ker je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 9.1.2014 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27.11.2013, s katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom in je dolžnik dne 27.11.2013 pri sodišču vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ima razveljavitev prej citiranega sklepa o začetku stečajnega postopka za posledico, da je nastopila procesna ovira za odločanje o predlogu upnikov za začetek stečajnega postopka.
Pri tožniku gre za stanje po kompresijskem zlomu telesa 1. in 2. lumbalnega vretenca (L1 in L2) ter zlomu leve petnice. Sodni izvedenec je ocenil, da pri tožniku ni prišlo do trajne izgube delovne zmožnosti, to je nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, ter da pri tožniku ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, saj v ledvenem delu hrbtenice noben od gibalnih segmentov ne dosega stopnje končne degeneracije diska in posledično nepregibnost gibalnega segmenta, kar je pogoj za priznanje telesne okvare, prav tako posledice poškodbe leve pete in levega gležnja ne dosegajo kriterija navzven vidne obsežne deformacije ter nepregibnost gležnja, kar je pogoj za priznanje telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pri tožniku obstaja 50% telesna okvara, nastala zaradi poškodbe pri delu in na priznanje pravice do invalidnine, ni utemeljen.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 5, 12, 249.
predčasna pokojnina - vojaška predčasna pokojnina - starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih
V tožničinem primeru je šlo za pravnomočno odločbo o priznanju pravice do predčasne starostne pokojnine po ZPIZVZ. Ker je bilo o tožničini pokojnini že pravnomočno odločeno, ponovnega postopka in odmere pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, ki ureja zagotavljanje pravic, pridobljenih na podlagi odločb, izdanih po vojaških predpisih, na podlagi vložene zahteve, ni mogoče začeti oziroma jo je potrebno v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 144/1, 144/1-1. ZPP člen 213.
invalidnina - telesna okvara - seznam - izvedenec
Specialistka nevrologinja je podala izvid in mnenje v okviru katerega je tožnikovo telesno okvaro v posledici ishemične možganske kapi v malih možganih opredelila v višini 30 %. ZPIZ-1 v 1. alineji prvega odstavka 144. člena za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro v primeru, ko gre za posledice bolezni zahteva najmanj 50 % telesno okvaro, zato tožnik za ugotovljeno 30 % telesno okvaro, ki je nastala zaradi posledic bolezni, ni upravičen do invalidnine za telesno okvaro.
ZP-1 v drugem odstavku 202.d člena določa, da lahko vloži storilec prekrška predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v petnajstih dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv, zato pritožbeni očitek, da poziv sodišča nima navedenega roka za izpolnitev, ni utemeljen. Storilec je bil namreč o možnosti, pogojih in roku za vložitev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poučen že v 7. točki obrazložitve sklepa, s katerim mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in novega (dodatnega) roka ni mogel upravičeno pričakovati.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – zavezovalni in razpolagalni posel – povračilni zahtevek – pasivna legitimacija
Naziranje tožeče stranke, da je posledica izpodbitja pogodbe, da bi ji morala tožena stranka vrniti, kar je prejela, oziroma ji povrniti denarno nadomestilo in to ne glede na to, ali je bil povračilni zahtevek postavljen, ali ne, ni pravilno. Izpodbojni zahtevek namreč ne nalaga tožencu nobene izpolnitve in ne more biti podlaga izvršbi. Kot rečeno, je prav zato, da bi stečajni dolžnik s sodbo dosegel pravno korist, ki jo zasleduje (vrnitev premoženja v stečajno maso) povračilni zahtevek obligatoren sestavni del izpodbojnega zahtevka, brez njega izpodbijanje ni možno in se v primeru, ko se ne uveljavlja hkrati z izpodbojnim zahtevkom, tožba celo zavrže.
zavrženje pritožbe - vročanje - sodne počitnice - rok za vložitev pritožbe
V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to. Sodba sodišča prve stopnje je bila drugotoženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo dejansko iztekel 30. 8. 2013, zato bi drugotožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Drugotožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je bilo treba na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP pritožbo zavreči kot prepozno.