KZ člen 325, 325/1, 325/2, 323, 323/1, 323/2. ZVCP-1 člen 27, 27/1.
pretrganje vzročne zveze – protipredpisna vožnja - blanketna norma
Vzročna zveza je prekinjena v primerih, ko se vrine v vzročno verigo med dejanje storilca in nastalo končno posledico ravnanje druge osebe, če ima znake kaznivega dejanja in vzročno verigo preusmeri; ko kasnejši dogodki ali ravnanja drugih oseb (ki sicer nimajo narave kaznivih dejanj, so pa takšne intenzitete in kvalitete) povsem preusmerijo vzročni tok oziroma odpravijo učinke prvotnega ravnanja in ko so vzročno verigo pretrgali elementarni dogodki. Protipredpisna vožnja enega udeleženca v javnem prometu ne izključi odgovornosti drugega. Kljub protipredpisnosti oškodovančeva vožnja ni predstavljala ravnanja, ki bi obtoženčevo protipredpisno vožnjo povsem izključil kot vzrok prometne nesreče, oziroma jo razvrednotil zgolj na pogoj.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave v zakonu urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu, zato so pogoji za vložitev take tožbe strožji in se zahteva strožje obravnavanje vsebine take tožbe, predvsem na podlagi določila drugega odstavka 397. člena ZPP. Sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave le stranke, ki so takšno poravnavo sklenile. Za stranko nikakor ni moč šteti tožnika, ki je bil, kot je že navedeno, pooblaščenec predlagajoče stranke.
sodna poravnava – ugotavljanje prave volje – dejansko ali pravno vprašanje – spor majhne vrednosti
Ugotavljanje prave (dejanske) volje obeh podpisnic poravnave, v zvezi s čimer je pritožnica predlagala tudi zaslišanje prič, po kriteriju sodne prakse pomeni dejansko vprašanje, izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Nezadostno trditveno podlago za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno
strokovno znanje, s katerim stranka ne razpolaga, se lahko v določeni meri tolerira, če stranka predlaga dokaze, s katerimi se bodo ta dejstva lahko v pravdi ugotovila. V kolikšni meri, je odvisno od okoliščin primera in ne nazadnje tudi od presoje sodišča, pri čemer pa je sodišče, če odloči, da teh dejstev v dokaznem postopku ne bo ugotavljalo zaradi pomanjkljivih trditev o njih, dolžno stranko na to opozoriti in jo pozvati k dopolnitvi navedb.
Procesni ugovor pobota je treba uveljaviti s procesno izjavo o pobotu, ki je lahko bolj ali manj formalna, vendar mora biti jasna in določna. Ne zadostuje torej zgolj trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve, pač pa mora stranka zahtevek, ki ga uveljavlja v zvezi s to terjatvijo, ustrezno procesuirati.
Obtoženi je glede na izvedene dokaze pripeljal z motornim kolesom, na katerem je sedel še sedaj pokojni prijatelj, po klancu navzdol, v oster nepregledni ovinek. Prav nobenega razloga ni za dvom v izračun izvedenca cestno prometne stroke, da je bila hitrost njegove vožnje, upoštevaje lastnosti in stanje cestišča tolikšna, da z njo ne bi mogel opraviti varnega srečanja z nasproti, izza ovinka pravilno vozečim avtomobilom. Vzrok za nastalo posledico je torej vožnja obtoženega v nasprotju z določili II. odst. 30. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa, kar je sodišče prve stopnje pravilno, skladno dokazom v razlogih izpodbijane sodbe tudi obrazložilo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 47.
nagrada izvedencu - odmera nagrade izvedencu - zbiranje dokumentacije - oprava ogleda - pisna izdelava izvedenskega mnenja - tarifa
Zahtevnost zbiranja dokumentacije in oprave ogleda, kar je izvedenec sam ocenil za manj zahtevno, ne kaže nujno na to, da je tudi sama izdelava (pisnega) mnenja manj zahtevna.
redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe – aktivna legitimacija upravnika – sklep etažnih lastnikov – pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti - čiščenje žlebov – odmašitev skupnega stranišča – pluženje snega in posipanje
Po 51. členu SZ-1 ima upravnik pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti brez sklepa etažnih lastnikov. Gre za pravni standard, katerega vsebino mora v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti merila običajnega ravnanja upravnika. Sodišče prve stopnje je razlagalo preozko, kaj vse so redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, ki jih lahko upravnik opravi brez sklepa etažnih lastnikov in pri tem ni upoštevalo, da ima upravnik že po zakonu pooblastilo, da skrbi za vzdrževanje in obratovanje stavbe.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presodilo, da upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, ki jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev, na temelju neupravičene obogatitve. Sodna praksa je zavzela stališče, da v takšnem primeru prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika temelji na določilu 218. člena ZOR oziroma sedaj 197. člena OZ. 71. člen SZ-1, v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj ureja razmerje med etažnimi lastniki in tretjimi osebami, ne pa med etažnimi lastniki in
vročanje pisanj - odklonitev sprejema - vročanje naslovniku v tujini - dejanski naslov
Od splošnega pravila, da se vroča podnevi od 6. do 22. ure, in sicer v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje, sodišče lahko odstopi, če vročitev na ta način ni mogoča. Ob ugotovitvi sodišča o rednem dolžnikovem prečkanju meje, da pride na naslov svojega bivališča na Š. 75 je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP odredilo vročitev preko Ministrstva za notranje zadeve, Postaje mejne policije. Ni šlo torej za vročanje v tujini, temveč v Sloveniji.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja - uveljavljanje kršitve določb pravdnega postopka
Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP je bistveno, da dokazi niso v nasprotju z dejanskimi trditvami, in ne gre za to, da bi jih potrjevali. Pri zamudni sodbi sodišče ne ocenjuje dokazov, ampak jih presoja le toliko, da ugotovi, ali so v nasprotju s trditvami. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve sodbe v nasprotju z določbo 318. člena ZPP ocenjevalo dokaze, ki jih je predložil tožnik, in na podlagi ocene dokazov prišlo do zaključka, da zahtevek ni utemeljen. Tak način odločanja, kadar toženec ne odgovori na tožbo, je napačen. Sodišče bi moralo iz tožbe izluščiti pravno odločilna dejstva in na njihovi podlagi (ne da bi se spuščalo v presojo, ali so ta dejstva s predlaganimi dokazi izkazana, saj se šteje, da jih toženec priznava) ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke. Poenostavljeno povedano, ali bi sodišče zahtevku moralo (vsaj delno) ugoditi, če držijo vsa dejstva, ki so navedena v tožbi. Le če bi se pri tem izkazalo, da zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, bi lahko izdalo zavrnilno zamudno sodbo.