Številka 24, letnik VI
15. september 2015

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Prof. dr. Nikica Gabrić je lastnik klinike Svjetlost v Zagrebu, po poklicu doktor medicine in oftalmolog, profesor in prejemnik številnih priznanj ter nagrad. Pred dobrim letom dni je nameraval vstopiti tudi v politiko. V pogovoru nam je povedal, kaj vse je ob tisti priložnosti doživljal, kako je spoznal politiko "od znotraj".

V današnjem pravnem članku nam mag. Vanja Verdel Kokol predstavlja prispevek z naslovom "Osebni dokazi v sodni praksi". Kazenske zadeve brez izvajanja osebnih dokazov si skorajda ni mogoče predstavljati, saj je še v tako preprostih primerih zaslišana vsaj ena priča.

V Temi tedna objavljamo prvi del članka uni. dipl. ekon. Silve Koritnik Rakela na temo "Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016". Podlaga za spremembo zbirke slovenskih računovodskih standardov (SRS) je novela I Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Osnutki SRS (2016) so bili objavljeni že 1. julija 2015, v javni razpravi pa bodo še do 1. oktobra 2015.

 

Vabljeni k branju!

Prof. dr. Nikica Gabrić: Znanje in ne politična primernost

Nikica Gabrić

TFL Glasnik:
Prof. dr. Nikica Gabrić, ste lastnik klinike Svjetlost v Zagrebu, po poklicu doktor medicine in oftalmolog, profesor in prejemnik številnih priznanj ter nagrad. Pred dobrim letom dni ste nameravali vstopiti tudi v politiko. Moje prvo vprašanje je vedno, na kaj ste v dosedanji karieri najbolj ponosni?

Nikica Gabrić:
Najbolj sem ponosen ravno na dosežke v stroki. Prišel sem iz majhnega mesta Metković z deset tisoč prebivalci in se mi še sanjalo ni, da bom vse to dosegel. Z osemnajstimi leti sem šel študirat medicino v Zagreb, študij sem končal s 23 leti s povprečjem 4,53, in sem menil, da se bom kot splošni zdravnik vrnil živet in delat v Metković. Vendar so mi kot odličnemu študentu ponudili, da ostanem na fakulteti. Zagreb in svet sta me obogatila. Uspeh je, ko nekdo doseže več, kot je pričakoval. Meni še na misel ni prišlo, da bom imel priložnost predavati v britanskem parlamentu, ko je neka ameriška družba, za katero sem delal, tam organizirala predavanja. Prav tako sem imel priložnost na Švedskem predavati v dvorani, v kateri podeljujejo Nobelove nagrade.

Nikica Gabrić

V mojem malem svetu v Metkoviću je bilo to nepredstavljivo. Drugo, kar štejem za uspeh, je to, da sem bil v svoji karieri dvakrat politično primeren in dvakrat neprimeren. Leta 2001 sem zato dojel, da je najvrednejše, kar imam, moje zdravje in moja izobrazba. Zato ni pomembno, ali delam v državni ustanovi, saj lahko svoje znanje hitreje in bolje uresničujem v zasebni praksi, ne da sem odvisen od pripadnosti določeni politični garnituri.

 

TFL Glasnik:
Vendarle je za takšno naložbo pomemben tudi pogum. Leta 2002 ste se odločili odpreti lastno kliniko.

Nikica Gabrić:
Leta 1988 sem začel z mojimi starši in učitelji – profesor Čupak je moj prvi poslovni partner pri ustanovitvi poliklinike Svjetlost. Potem sem leta 2002 pri 40 letih sklenil, da bom povsem samostojno zasnoval svojo kliniko. To je bila pogumna odločitev in pomembna v luči dejstva, da če želiš uspeti, moraš verjeti vase in svoje sposobnosti.

Sem predzadnji predsednik mladine na Hrvaškem in sem se družil z vašim Kučanom, Školčem, Thalerjem, s to generacijo politikov, ki so zaznamovali neko obdobje, vendar sem dojel, da takšnega premika na Hrvaškem ne morem doseči. Raje sem se usmeril v knjigo, v stroko in posel, če hočete.

 

TFL Glasnik:
Vaš posel danes pomeni, da zaposlujete 110 strokovnjakov, da je za vami 30.000 operacij, ob tem da vaši strokovnjaki prejemajo primerno plačo za svoje strokovno delo.

Nikica Gabrić:
Povedal vam bom skrivnost. Odločno verjamem v mlade ljudi in moji zaposleni imajo od 30 do 35 let – vsi so moji učenci. Le nekaj ljudi je starejših od 40 let. Verjamem, da lahko mladi ljudje dosežejo napredek, če v njih prepoznate zagnanost in energijo ter so to pripravljeni vložiti v posel, saj še nimajo družine, nimajo otrok. Če tem mladim ljudem omogočite, da se razvijajo, kot je meni omogočil moj profesor, potem lahko dosežete neverjetne uspehe. Naš izobraževalni sistem je nemško-avstro-ogrski: tisti, ki je starejši, je na piramidi vedno pred mlajšim, ker ima znanje, izkušnje. Za svoj napredek morate vedno čakati, da se tisti, ki je pred vami starejši, premakne, umakne ali umre. Drugačna pa je denimo situacija z ameriškimi piloti, ki bojna letala upravljajo od 22. do 30. leta, po tej starosti ni nihče več v bojni sestavi; odidejo med civilne pilote, inštruktorje in drugam. Verjamem, da se mlad človek hitreje uči, bolje zna in hitreje sprejema novo znanje … Vendar morate verjeti v njih. Pri nas je izobraževalni sistem zasnovan tako, da mladim čim pozneje pustite, da delajo sami, da vas ne bi ogrožali.

Moje videnje je mnogo bliže nekemu ameriškemu principu izobraževanja: na vas je, da ustvarite neko vizijo in da vlagate energijo v mlade ljudi, kar se vam večkratno povrne in vsi skupaj hitreje rastemo.

Nikica Gabrić

 

TFL Glasnik:
To se vam je povrnilo več kot stokratno. Ste največji strokovnjak na tem področju, na voljo imate veliko novih metod. Klinika Svjetlost ni največja v ožjem okolju, ampak tudi mnogo širše. Ravno zaradi omenjene formule.

Nikica Gabrić:
Pa še zaradi ene formule. Demokracija in kapitalizem sta nam omogočila dostop do svetovnega trga. Če ste pogumni in imate znanje, lahko vzamete posojilo in kupite opremo, enakovredno tisti v New Yorku, Parizu, Londonu ali kjer koli. Potem lahko pokažete svoje sposobnosti.

Moram priznati, da me je, ko sem bil pogosto povabljen operirati kje v tujini, motilo najprej to, da niso vedeli, iz katere države prihajam, ali pa so vedeli, da je to zelo majhna država ali kje je Dubrovnik, in te takoj obravnavali kot drugorazrednega zemljana. Tega vam nihče ne pove, vendar to začutite, ko prihajate. Ko pa se usedete za operacijsko mizo in dobro operirate, po možnosti hitreje kot kakšen Američan ali Rus, potem ste na to izjemno ponosni.

Hitrost v očesni kirurgiji ni nekaj, s čimer bi se bilo treba hvaliti, saj je osnovno to, da bolnik dobro vidi. Operiral sem na Fjodorjevem inštitutu v Moskvi za ameriško podjetje, ki jim je prodalo neko novo tehnologijo. Operacijo sem opravil v šestih minutah in pol, njihov strokovnjak pa v 17 minutah. Ta občutek, da ste pred tri tisoč ljudmi, ki so spremljali operacijo, na neki način demonstrirali znanje, da so se spraševali, od kod je ta, kako da nismo slišali zanj, je res dober.

Ta občutek, da ste boljši, da ste enakovredni, je več vreden kot kateri koli honorar in vas žene, da greste naprej, da tekmujete. Ena od mojih lastnosti je, da rad tekmujem – če nimam s kom, potem pa sam s seboj.

Nikica Gabrić

 

TFL Glasnik:
Toliko uspehov v stroki. Verjetno ste iskali kakšen nov izziv. Človek želi storiti kaj tudi za državo. Na koncu leta 2013 ste sklenili stopiti v politiko. Ustanovili ste stranko Nacionalni forum in moram priznati, da so mi kot podjetnici vaša stališča več kot blizu. Ne bi politizirala, a povejte mi, kako so vas razumeli?

Nikica Gabrić:
Problemi, ki mučijo hrvaškega človeka, mučijo tako tistega, ki hodi v cerkev, kot tistega, ki ne. Enake težave z zaposlovanjem imajo tisti, katerih dedje so bili partizani, kot tisti, katerih dedje so bili na drugi strani. Enako težko je vnukom tistih, ki so verjeli v Tita, kot vnukom tistih drugih.

Na Hrvaškem pa ves čas govorimo o preteklosti in ne o prihodnosti. Menil sem, da Hrvaška potrebuje podjetniško meščansko stranko, ki ne bo govorila o preteklosti, temveč bi reševala probleme prihodnosti. Žal je družba globoko razdeljena zaradi stvari, ki sem jih naštel, in ljudje ne razumejo, da Hrvaška v takšni finančni krizi ni sposobna vračati niti obresti, kaj šele glavnico dolgov. Vsako leto se izseli od 15.000 do 20.000 izobraženih mladih ljudi, imamo 10.000 manj rojenih otrok, kot na leto umre ljudi. Ker imamo prečudovito obalo, je bila ena od mojih idej, da naredimo nekaj, kar sem simbolično imenoval Florida Evrope. Da starejši ljudje, ki so upokojeni, so pa fizično in mentalno ohranjeni – 65 let danes ni veliko – živijo nekaj mesecev, morda tudi pol leta, na Hrvaškem. To bi bila priložnost za hrvaško prehrambno industrijo, za hrvaški turizem, za zdravstvo, ki bi skrbelo za te ljudi.

Žal so me desni in levi ugasnili v medijih. Preprosto nismo dobili prostora, saj sta se obe politični opciji bali te nove struje, ki na neki način ogroža njihove pozicije. Ni nam uspelo – očitno smo izbrali napačne volitve, to je evroparlamentarne volitve.

Pa še nekaj je. Ljudje so sklepali, da tisti, ki gredo v evropski parlament, zaslužijo pet ali šest tisoč evrov na mesec, že tako mislijo samo nase. Pet tisoč evrov za uspešnega podjetnika je smešna plača in me še malo ni zanimal finančni vidik te zgodbe. Menim, da na Hrvaškem še ni prišel čas za tretjo opcijo. Politiko sem zato nekako zamrznil. Preprosto ni kritične mase ljudi, ki bi se ukvarjali s tem, kar nas povezuje – danes vsi na Hrvaškem govorijo, kaj nas ločuje.

Poskus, da v Nacionalnem forumu zberemo ljudi, drugačne od nas, je bil razumljen, da je to zbiranje starih odpisanih politikov, mi pa smo želeli dokazati, da smo lahko za isto mizo, tudi če nismo.

 

TFL Glasnik:
Do kdaj ste to zamrznili?

Nikica Gabrić:
Tole bi razdelil tako: trideset odstotkov Hrvatov dela od jutra do večera in so uspešni, vlagajo v izobraževanje, v svojo stroko. Proti večeru, ko pridejo ven, nimajo potrebe spreminjati družbo. Sedemdeset odstotkov ljudi, ki so v spodnjem srednjem razredu in gredo proti revščini, pa bi se ukvarjalo s politiko. Vsi. Obupno me je razočaralo, da pol ljudi, ki so se vpisali v stranko, ni plačalo članarine, čeprav je znašala 20 evrov. Ne morete spreminjati sveta, če niste pripravljeni dati svojega prispevka. Vsi pričakujejo, da boste zagotovili prostor za sestanke, kavo, vodo. Nekdo mora prinašati denar in sem ga prinašal jaz, ne iz črnih virov, temveč iz svojega posla. Nato sem dojel, da je to nesmiselno.

Nikica Gabrić

 

TFL Glasnik:
Politikov ne intervjuvam, vendar me je zanimala vaša osebna zgodba.


Nikica Gabrić:
Samo še en podatek. V radiju 500 kilometrov okoli Istre živi 64 milijonov ljudi, katerih indeks bogastva je 144 v primerjavi z Evropo. Med temi 64 milijoni ljudi je 14 milijonov upokojencev. Moja teza je bila, da če bi med temi 14 milijoni tri milijone pripeljali, da živijo na Hrvaškem, in bi porabljali 50 evrov na dan, bi to znašalo 27 milijard evrov. Oni pa v svojih domačih državah porabijo 100 evrov na dan.

Zaradi tega so razglasili, da želim spremeniti krvno sliko Hrvaške, da bodo Hrvati izginili. Ko sem slikovito dejal, da Florida živi od zimskega turizma, so rekli, da želim betonirati hrvaško obalo, da bom razprodajal hrvaško zemljo. Ko sem govoril o jogurtu, ki ga nekateri teh ljudi popijejo za zajtrk, so rekli, da delam 'jogurtno revolucijo'. Zato sem se vprašal, ali to potrebujem.

 

TFL Glasnik:
Vseeno vam želim, da bi zamrznitev trajala čim krajši čas, sicer bi vas povabila, da pridete v Slovenijo in te ideje udejanjite tukaj.

In še zadnje vprašanje, ki ga vedno postavim – za vas bo malo drugačno. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem, kakšno Hrvatom in morda obojim skupaj.

Nikica Gabrić:
Tako Hrvaška kot Slovenija imata problem v majhnosti države. Zato nas veliki ne jemljejo resno. Navidezno imamo enake pravice, v resnici pa moramo biti poslušni velikim državam. Zato moramo nadpovprečno veliko delati, da bi nas upoštevali in nam priznali obstoj, da smo vsaj majhen partner. Če se bo, govoril bom o Hrvaški, nadaljevala dosedanja politika, ne bomo partnerji, temveč sluge – le navidezno nam bodo rekli partnerji.

Evropski trg ima 500 milijonov ljudi, dokazati moramo, da smo sposobni ustvarjati proizvode, ki jih te pol milijarde ljudi potrebuje. Moja naslednja naloga na moji kliniki je, da tujce operiramo pri nas. Podpisali smo pogodbo z Angleži, ker ljudje na Otoku čakajo devet mesec ali leto dni na operacijo mrene in jih stane 1600 funtov za eno oko, mi smo jim ponudili ceno tisoč funtov in imamo še vedno 25 odstotkov zaslužka s to ceno, ker je cena dela pri nas nižja. Standard opreme naših prostorov, opreme za delo in znanja ljudi je povsem enakovreden njihovemu.

Zato vidim priložnost Hrvaške in Slovenije, da ustvarjata izdelke, ki jih lahko prodamo. Ko sem v politiki govoril, da Hrvaška ne more proizvesti milijona kulnov za Kitajce. Kulen stane 100 evrov in bi to bilo 100 milijonov evrov, vendar ne moremo vzredit milijon prašičev, saj ob avtocesti ne morete videti krave razen z oglasa za čokolado milka. Uničili smo neke primerjalne prednosti.

Imata pa Slovenija in Hrvaška druge potenciale, vendar se nismo pripravljeni združiti, da bi bili uspešnejši.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat

Nikica Gabrić

Osebni dokazi v sodni praksi

mag. Vanja Verdel Kokol

piše: mag. Vanja Verdel Kokol, okrožna sodnica na Oddelku za kazensko in mladoletniško sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru, vodja Specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, asistentka in zunanja strokovna sodelavka Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Avtorica v prispevku obravnava nekaj vprašanj, ki se v zvezi z izvajanjem osebnih dokazov postavljajo v sodni praksi. Pri tem se osredotoča zlasti na vprašanja procesne narave, ki zajemajo aktualne dileme in se nanašajo predvsem na zaslišanje prič v tujini oziroma privilegiranih prič in dokazno vrednotenje strokovnih mnenj. Prikazane so tudi nekatere izmed dosedanjih izkušenj, ki so se oblikovale po sprejemu nove ureditve sporazumevanja o krivdi, s tem da avtorica opozori na posamezne pomanjkljivosti s kratkim prikazom primerjalno pravnih določb iz hrvaškega kazenskega procesnega zakona kot primer ustreznejše ureditve.

1. Uvod

Kazenske zadeve brez izvajanja osebnih dokazov si skorajda ni mogoče predstavljati, saj je še v tako preprostih primerih zaslišana vsaj ena priča. Izjema so seveda neposredne obtožbe v primerih z jasnimi materialnimi dokazi (npr. pri kakšnih vlomnih tatvinah), ko obtoženec že na predobravnavnem naroku prizna krivdo. V prispevku se bomo osredotočili na posamezna vprašanja procesne narave, ki se v sodni praksi zastavljajo pri izvajanju osebnih dokazov. Spoštovanje procesnih pravil je namreč ključnega pomena za pravilno in zakonito sodbo, saj še tako izčrpna in verodostojna izpovedba priče ali odlično izdelano mnenje izvedenca ne more prispevati k razsodbi, če so bile pri izvedbi takšnega dokaza kršene določbe kazenskega procesnega prava. Tudi aktualni dogodki dokazujejo, da je pravo pretežno procesne narave in da je doslednost pri upoštevanju procesnih določb bistvena za pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Od številnih procesnih vprašanj se bomo v nadaljevanju posvetili nekaterim, ki se v sedanji sodni praksi še posebej izpostavljajo; nazadnje pa se bomo dotaknili še posameznih izkušenj, ki so se oblikovale ob uporabi nove procesne ureditve sporazumevanja o krivdi.

2. Izpovedbe prič

Pričevanje predstavlja v kazenskem postopku eno temeljnih dokaznih sredstev. Priče so osebe, za katere je verjetno, da bi lahko bodisi iz lastnega zaznavanja bodisi iz pripovedovanja drugih kaj povedale o načinu izvršitve oziroma o drugih pomembnih okoliščinah kaznivega dejanja kot tudi o osebnih lastnostih storilca kaznivega dejanja, kot je povzeti iz prvega odstavka 234.člena ZKP. Sodna praksa se venomer srečuje s kakšnimi dilemami, povezanimi z izpovedbami prič, ki jih poskuša procesnopravno pravilno razreševati. Tako ni več dileme, da ista oseba v postopku ne more imeti dveh procesnih položajev; če je obdolženec, ne more biti zaslišan kot priča (tudi če glede istega dejanja tečejo različni kazenski postopki – zoper mladoletnika ali kakšen izločen postopek), čeravno se s strani obrambe sodniki še vedno srečujemo s takšnimi dokaznimi predlogi. Ti morda v luči nove ureditve niso plod pomanjkljivega razumevanja procesnih določb, temveč previdnosti zaradi prekluzije, saj je v primeru soobdolžencev, če kdo krivdo prizna, v postopku zoper preostale obdolžence po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka zoper obdolženca, ki je krivdo priznal, slednji lahko zaslišan kot priča.

2.1. Izpovedbe v tujini

Pričevanje je splošna dolžnost in pri tem ni pomembno, ali je priča naš državljan ali tuj, niti ali biva v Sloveniji ali v tujini. Vedno več primerov obravnavamo z mednarodnim elementom, med katerimi so še zlasti pogosti primeri, ko je treba zaslišati pričo, ki biva v tujini. Na glavni obravnavi velja načelo neposrednosti, kar pomeni, da je treba tudi takšne priče praviloma vabiti na glavno obravnavo. Pri tem pa se pogosto zaplete, saj se priče iz različnih razlogov ne odzovejo vabilom. V takšnih primerih potem lahko pride v poštev izjema od načela neposrednosti, to je 1. točka prvega odstavka 340. člena ZKP, ki omogoča, da se smejo zapisniki o izpovedbah prič prebrati po odločbi senata med drugim tudi tedaj, če priče prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne pridejo, kljub temu da so bile nanjo pravilno povabljene. Vendar pa navedena določba daje podlago za branje izpovedb prič brez soglasja strank samo tedaj, če se ne poseže v pravna jamstva obdolženca v kazenskem postopku, torej tudi v pravico obdolženca do učinkovite obrambe, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilne priče.

Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016 (1.del)

univ. dipl.ekon. Silva Koritnik Rakela

piše: univ. dipl.ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj

Po nekoliko futuristični prvi temi tedna v prejšnjem Glasniku nazaj v realnost. V teh dneh se že vrstijo seminarji o spremembah, ki jih je prinesla novela ZGD-1I. Prav ta zakon pa je podlaga za spremembo zbirke slovenskih računovodskih standardov (SRS). Že 1. julija 2015 so bili objavljeni Osnutki SRS (2016), ki so v javni razpravi še do 1. oktobra 2015. V času pisanja tega članka je edina predlagateljica pripomb večja računovodska hiša v Sloveniji. Vsa ostala strokovna javnost ima dolžnost in pravico to še storiti – vključno z avtorico tega članka. Vendar pa vas že lahko opozorimo na nekaj sprememb iz ZGD-1I in Osnutkov SRS 2016.

Spremenjena sistematika v zbirki SRS

Osnutki SRS 2016 so objavljeni na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Za lažje sledenje spremembam so Osnutki SRS 2016 objavljeni v obliki pdf dokumentov, v katerih je odstranjen tekst iz obstoječe zbirke SRS 2006 prečrtan in podčrtan tisti tekst, ki je bil na novo dodan. Tako lahko hitro ocenimo, kako obsežne so spremembe v posameznem standardu.

Vendar pa na prvi pogled obsežne spremembe v nekaterih standardih niso posledica spremenjenih pravil računovodenja. Komisija za SRS se je odločila, da bodo SRS 2016 samostojni nacionalni standardi, ki se ne sklicujejo več na določbe MSRP. Veliko dodanega teksta je posledica ravno te odločitve. Povsod, kjer so se standardi 2006 sklicevali na določene člene iz zbirke MSRP, je sedaj njihova vsebina vključena v zbirko SRS 2016. Poleg tega pa je bilo precej členov dodanih zaradi prenosa vsebine iz večih standardov v enega.

Tako bodo vse časovne razmejitve v zbirki SRS 2016 vključene v SRS 11 – Časovne razmejitve, v zbirki SRS 2006 pa so obravnane kar v treh standardih: SRS 2, SRS 9 in SRS 11. Ali pa primer SRS 13 – Amortizacija, ki sploh ne bo več obstajal kot samostojen standard, saj je njegova vsebina že vključena v dva druga standarda.

Dobili smo tudi dva nova standarda po vzoru na sistematiko MSRP. Merjenje poštene vrednosti in oslabitev sredstev je obravnavano v kar nekaj SRS 2006, sedaj pa bo ta vsebin vključena v SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti in SRS 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

Nova sistematika je število standardov zmanjšala. Ogledate si jo lahko v EXCELovi datoteki. Uvod v SRS se je razdelil na Uvod v SRS in Okvir SRS, nato pa sledijo standardi od 1 do 17, ki obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja gospodarskih kategorij (Standardi I), standardi od 20 do 23 obravnavajo zunanje računovodsko poročanje (Standardi II), standardi od 30 do 39 pa posebnosti računovodenja za organizacije v posameznih dejavnostih (Standardi III) in posebnosti računovodenja v primerih, ko niso upoštevane temeljne računovodske predpostavke, na katerih so zasnovani Standardi I in Standardi II.

Vsi standardi iz zbirke SRS 2006, ki pri zunanjem poročanju niso bili obvezni, so zdaj vključeni v Pravila skrbnega računovodenja (PSR). Dodano jim je pravilo PSR 10 – Konsolidiranje.

Nadaljevanje članka sledi v naslednji številki TFL Glasnika!

Primerjava SRS (2006) - SRS (2016)

1.0 UVOD

V skladu z Zakonom o davku na motorna vozila – ZDMV se davek na motorna vozila (DMV) plačuje za vozila, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, in sicer za vozila iz posameznih tarifnih oznak, kot so določena v carinski tarifi Evropske skupnosti.

V nadaljevanju so natančneje opisane posamezne vsebine ZDMV.

2.0 PREDMET OBDAVČITVE

Na podlagi ZDMV se DMV plačuje od motornih vozil iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90 ter iz tarifne oznake 8711, določenih v carinski tarifi Evropske skupnosti, objavljeni kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 312 z dne 31. 10. 2014, str. 1), ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije.

3.0 ZAVEZANEC ZA DAVEK NA MOTONA VOZILA

Davčni zavezanec za obračunavanje in plačevanje davka je proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije oziroma uvoznik motornih vozil.


Pridobitev motornega vozila iz druge države članice Evropske unije za namene tega zakona pomeni pridobitev blaga znotraj Unije, kot je opredeljena v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV–1).


Uvoznik iz prvega odstavka tega člena je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik motornega vozila.

Celoten članek je dostopen za naročnike!


Vir: pojasnilo FURS

Družina K. iz Ljubljane nam je posredovala naslednje vprašanje:

»Imamo družinsko podjetje, v katerega smo kot lastniki vpleteni štirje člani: oče in mama (vsak po 30 odstotkov deleža) ter sin in hčerka (vsak po 20 odstotkov deleža). Družba se ukvarja s trgovino, in sicer s Kitajske uvažamo otroške igrače in jih prodajamo veletrgovinam, hkrati pa imamo tudi dve lastni poslovni enoti – prodajalni za prodajo na drobno.

Oče in mama se bosta upokojila, rada bi izpregla iz lastništva in posla in se posvetila vnučkom, vendar se bojita, kako bo z družbo v prihodnje, saj sin in hčerka nimata enake vizije širjenja posla: sin bi rad veleprodajo razširil še zunaj Slovenije, hčerka pa bi rada ohranila družbo v zdajšnjem obsegu in še naprej vodila svoji dve trgovini, ki ju z lahkoto obvladuje in ji ostaja še dovolj časa za družino. Kaj svetujete strokovnjaki pri reviji Denar?«

Odgovor:

V praksi opažam, da je vedno več podobnih družin v Sloveniji: starši so ob koncu prejšnjega ali v prvih letih tega tisočletja pričeli z zasebno dejavnostjo, ki se je lepo razcvetela, zdaj pa prihaja obdobje, ko morajo starši izpreči in prepustiti vajeti naslednikom, kar je že samo po sebi dovolj težko in obremenilno, če pa je v ozadju še čutiti spor naslednikov, pa skrbi kar ni in ni konca.

Seveda naš odgovor ne pomeni, da mora družina K. ravnati tako, kot predlagamo, je pa ena izmed možnih rešitev, ki je tudi davčno optimizirana.

Celoten članek je dostopen za naročnike!


Vir: revija Denar - Petra Mlakar

1. Uvod

Blagovni producenti so se po veliki finančni krizi v letih 2008 in 2009 znašli v izjemno težavnem ekonomskem in finančnem položaju. Mnogi izmed njih, tako mali (SME) kot veliki, so v času pred krizo beležili nadpovprečno visoke letne rasti. Ta njihova rast, ki je lahko bila organska ali pa osnovana na novih akvizicijah (nakupih drugih gospodarskih subjektov), je slonela na razmeroma velikem investiranju. Ker za investiranje ni bilo dovolj lastnih virov (amortizacije in zadržanega dobička), so se morali blagovni producenti zadolževati.

Izposojeni viri, ki jih je bilo pred finančno krizo na voljo razmeroma veliko, so bili za blagovne producente lahko dostopni in ceneni ter brez kakovostnih zavarovanj za finančne upnike. Z investicijami so si blagovni producenti povečali poslovni vzvod, z zadolževanjem za potrebe investicij pa tudi finančni vzvod. Prav ta dva vzvoda sta jim pomagala k hitri rasti.

Ko je konec leta 2008 v Evropi nastopila finančna kriza, kmalu za njo pa gospodarska recesija, so se hitro rastoči blagovni producenti znašli v ekonomskem položaju, ki ga lahko na kratko opišemo z naslednjimi atributi: krčenje poslov in temu posledično neizkoriščene proizvodne zmogljivosti ter visoki in nepokriti stalni stroški, razmeroma visoka zadolženost, temu posledično visoki stroški financiranja ob višanju obrestnih mer in razmeroma nizek delež lastniškega kapitala v pasivi bilance stanja. Slednje lahko opredelimo s t.i. kapitalsko neustreznostjo. Prav ta kapitalska neustreznost, s katero je stigmatiziranih veliko naših gospodarskih subjektov in ki za marsikaterega izmed njih pomeni že rakavo rano v bilančnem (premoženjskem) tkivu, pa kaže pri upnikih in kupcih na finančno nestabilnost in s tem večjo tveganost tega gospodarskega subjekta. Tako kot sta oba vzvoda blagovnim producentom pred krizo pomagala hitro rasti, ''pomagata'' sedaj, zapisano v navednicah, tem istim blagovnim producentom pospešeno pod gladino, v smeri popolne insolvence.

Celoten članek je dostopen za naročnike!


Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Vladimir Bukvič

Načini ponudbe trgovcev se konstantno spreminjajo, saj se po zapiranju manjših trgovin in odpiranju velikih trgovinskih središč prodaja vse bolj seli na splet.

Kronološko gledano sta se na globalni ravni spletna prodaja in spletno trgovanje nasploh v zadnjih letih razširila do gromozanskih številk, kar predstavlja vse večji delež v celotni prodaji. Svetovni splet je po mnogih raziskavah edini medij, katerega uporaba strmo narašča, trendi pa kažejo, da bo vse bolj priljubljen tudi v prihodnosti.

Začetki spletnega nakupovanja segajo v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, čeprav je spletna trgovina v manjši in uporabniku manj prijazni formi (TV, telefon in računalniška aplikacija) obstajala že vsaj deset let prej. Spletna prodaja sicer spada na področje elektronskih medijev, ki omogočajo nakupovanje kjer koli in kadar koli v letu. Podjetja, ki so med najuspešnejšimi na globalni ravni, pa so multinacionalne korporacije, ki prodajajo svoje proizvode ali storitve ter ponudbo drugih prodajalcev po vsem svetu.

Uvod

Spletna prodaja ima veliko prednosti v primerjavi s fizičnimi trgovinami, a obstajajo tudi določene slabosti. Za podjetje oziroma spletnega trgovca je pomembno, da ima proizvod ali storitev, ki se dobro prodaja, programerja in dizajnerja, ki sta sposobna ustvariti zanimivo in delujočo spletno trgovino, ter tržnike, ki so v poplavi oglasov sposobni kupcem predstaviti svojo ponudbo in prednosti nakupa dotičnega izdelka. Trend nakupovanja po spletu še naprej raste, čeprav Slovenci na tem področju nekoliko zaostajamo za povprečjem v EU. Predvidevam, da temu botruje naša kultura nakupovanja, ki se precej razlikuje od kulture nakupovanja npr. Italijanov ali Britancev. Vendar se zaradi povečevanja spletnih nakupov konvencionalnim trgovcem ni potrebno bati, saj se bodo tudi v prihodnosti nakupi odvijali v fizičnih trgovinah, trend rasti spletne prodaje pa naj bi se glede na nekatere raziskave tudi upočasnil oziroma v določenem obdobju tudi obrnil.

Celoten članek je dostopen za naročnike!


Vir: revija Denar - dr. Mitja Jeraj

Odbor DZ za gospodarstvo je ob sprejemu nekaterih dopolnil koalicije potrdil predlog novele zakona o prevzemih. Razprava se je osredotočila predvsem na določitev praga uspešnosti pri obveznih prevzemnih ponudbah in vprašanje sorazmernosti ukrepov, če se praga ne doseže.

Dopolnila so bila pripravljena na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Je pa služba opozorila tudi na po njenem mnenju nesorazmeren ukrep ob novosti v zakonu o prevzemih - določanju praga uspešnosti pri obveznih prevzemnih ponudbah (ki jih mora objaviti prevzemnik po preseganju prevzemnega praga, če že nima v lasti večine delnic) na 50 odstotkov in eno delnico.

Če prevzemnik praga ne bo dosegel, v 12 mesecih ne bo smel objaviti nove prevzemne ponudbe, ne bo smel kupovati delnic te družbe in tudi ne bo imel glasovalnih pravic, dokler svojega deleža ne zniža pod prevzemni prag. Služba meni, da so mali delničarji že varovani na podlagi dosedanje ureditve, po kateri prevzemna cena ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobival delnice v zadnjih 12 mesecev pred objavo ponudbe.

Mnenju službe DZ so pritrdili v društvu Mali delničarji Slovenije, kjer so izrazili bojazen, da bo sprememba "ogrozila investicijski potencial". Predlagali so, da bi prevzemnik izgubil glasovalne pravice le za tiste delnice, s katerimi presega prevzemni prag. Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Margareta Guček Zakošek je dejala, da želijo z določitvijo praga uspešnosti preprečiti, da bi prevzemnik s serijo prevzemnih ponudb in z nižjimi cenami za delnico postopno utrjeval delež. Generalni direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu Dušan Pšeničnik se je ob tem vprašal, ali je pravična cena za izstop iz lastništva tista, ki jo sprejme manj kot 50 odstotkov delničarjev.

Glede ostalih novosti, ki jih prinaša novela, člani odbora praktično niso razpravljali. Predlog prenaša evropska določila glede poravnave poslov z vrednostnimi papirji (t.i. Target2-Securities) ter med drugim daje podlago za to, da bo lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi vrnila glasovalne pravice v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije.

Med novostmi je tudi, da bo moral prevzemnik po novem razkriti svoje načrte glede premoženja in delnic ciljne družbe, predvsem glede uporabe za zavarovanje ali zastavo, med drugim za financiranje prevzema. Organi upravljanja in nadzora ciljne družbe bodo morali po novem razkriti morebitne posle z vrednostnimi papirji ciljne družbe v 12 mesecih pred prevzemom. Novosti so tudi glede določanja pravične odškodnine od izključitvi manjšinskih delničarjev.

Marko Ferluga (SMC) je ocenil, da novela prinaša nekatere pomembne spremembe, kritičen do predloga pa je bil Luka Mesec (ZL), ki je pogrešal več zavzemanja za pravice delavcev, saj da je malo mehanizmov za varovanje njihovih pravic tako pred prevzemom in po spremembi lastništva. Marka Pogačnika (SDS) je med drugim zanimalo, kakšno je stališče ATVP.

Namestnik direktorja ATVP Marko Vozelj je dejal, da se z večino predlaganih sprememb strinjajo, da pa se tudi njim zdi ukrep ob nedoseganju praga uspešnosti ponudbe morda pretiran, predvsem za primere, ko prevzemnik ni kriv za nedoseganje določenega praga. Čeprav bi pa po drugi strani lahko ureditev poskrbela za večjo resnost pri dajanju ponudb in postavljanju cene, ki bo pritegnila čim večji krog delničarjev, je dodal Vozelj.

Vir: STA

Odbor DZ za gospodarstvo je potrdil predlog novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ukinja upravno in prekrškovno varstvo glede dejanj nelojalne konkurence, podjetja pa bodo te spore reševala v pravdnem postopku pred sodišči.

Predlog novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ukinja upravno in prekrškovno varstvo pred dejanju nelojalne konkurence, ki ga izvaja tržni inšpektorat. Po sedanji ureditvi inšpektorat v primerih, ko je vložena tožba ali ovadba zaradi nelojalne konkurence, takoj izda ukrep začasne prepovedi tega dejanja, prepoved pa traja do pravnomočnosti ugotovitev v sodnih postopkih, ali je šlo za nelojalno konkurenco, kar pa lahko traja več let.

Za nekatera podjetja lahko začasna prepoved opravljanja določene dejavnosti pomeni, da bodo morala nehati poslovati, tudi če se kasneje v sodnem postopku izkaže, da njihovo ravnanje ni pomenilo nelojalne konkurence, je dejala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Margareta Guček Zakošek.

Andrej Žakelj iz tržnega inšpektorata je povedal, da je prišlo tudi do primerov, ko je prekrškovni postopek ugotovil obstoj nelojalne konkurence, sodišče pa je ugotovilo, da te ni bilo. Inšpektorat je sicer, kljub temu da po veljavni ureditvi za izdajo omenjene začasne odločbe ni potrebna vsebinska presoja, tudi vsebinsko presojal, ali je šlo za nelojalno konkurenco, in v nekaterih primerih so izdali zavrnilne odločbe.

Novela bo torej preprečila, da bi obstajala dva pravnomočna akta, ki sta si po vsebini nasprotujoča. Po novem se bodo vsi spori med podjetji, ki izvirajo iz dejanj nelojalne konkurence, reševali v pravdnem postopku na sodišču. Podjetja bodo sicer še vedno imela pravico, da pri sodišču zahtevajo začasno prepoved dajanj nelojalne konkurence. Ker se določila nanašajo samo na podjetja, se glede varstva potrošnikov z novelo ne bo nič spremenilo.

Odbor se je seznanil tudi s poročilom o delu agencije za varstvo konkurence (AVK) v letu 2014. AVK je lani med drugim ugotovil kartelno dogovarjanje družb DZS, Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux pri prodaji pisarniških potrebščin državni javni upravi - odločitve sodišča po pritožbah še ni -, pri Geoplinu je ugotovil zlorabo prevladujočega položaja na trgu dobave zemeljskega plina industrijskim odjemalcem - AVK mora tu postopek po odločitvi upravnega sodišča ponoviti -, družbi Pro Plus pa je v prekrškovnem postopku zaradi zlorabe prevladujočega položaja izrekel skoraj pet milijonov evrov globe - v tem primeru je okrajno sodišče prekrškovni postopek ustavilo.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 10 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela G, veljajo od 4.4.2015;
  • novela G odpravlja nedoslednost prenosa točke b člena 9 Direktive 85/374/ES, ki določa, da vrednost škode na drugi stvari, ki jo je proizvajalec dolžan povrniti, če je poškodovana stvar običajno namenjena za osebno uporabo in jo je oškodovanec uporabljal pretežno za osebno uporabo, dosega 500 eurov. S predlagano spremembo zakona se omejuje višino škode na drugi stvari, ki jo je proizvajalec dolžan povrniti, in sicer je proizvajalec dolžan škodo na drugi stvari povrniti le, če škoda dosega vrednost 500 eurov.
  • Državni zbor je pripravil 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o varstvu portošnikov (ZVPot);
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 20-815/1998, stran 1293.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 9.9.2015 - 15.9.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 3 novosti 1 novost 5 novosti 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 9.9.2015 - 15.9.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 6 novosti 2 novosti 9 novosti 17 novosti 7 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 3 novosti 4 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 1 novost 7 novosti 11 novosti 2 novosti
5. JAVNE FINANCE 5 novosti 3 novosti 4 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 2 novosti 17 novosti 5 novosti 4 novosti 11 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10 novosti 1 novost 5 novosti 2 novosti 13 novosti 1 novost
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 6 novosti 7 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 2 novosti 8 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 2 novosti 9 novosti
11. OBČINE 21 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .