»Ne vemo, kakšne so naše potrebe, in ne vemo, kaj naročamo.« S temi besedami je že novembra lani, ko smo v TFL Glasniku objavljali serijo pogovorov s strokovnjaki o javnem naročanju, dr. Aleksij Mužina ponazoril izredno pomemben vidik odtekanja proračunskega denarja. Javna naročila namreč predstavljajo kar polovico proračuna, natančneje 4,7 milijarde evrov. Teh besed in pogovora z dr. Mužino smo se nedavno spomnili v Portorožu na že 4. kongresu javnega naročanja.
V današnjem pravnem članku nam mag. Tatjana Bobnar ter Neža Mikelič predstavljata prispevek z naslovom Preiskovalni pogovor z otrokom, žrtvijo zlorabe. V samem začetku opredeli vlogo policista v življenju otroka in njegovega starša, v nadaljevanju sistematično, po posameznih segmentih obrazloži pravno podlago za pogovor z otrokom, žrtvijo zlorabe.
V Temi tedna objavljamo četrti del članka univ. dipl. ekon. Silve Koritnik Rakela na temo Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016. Izbrali smo še tri spremembe iz ZGD-1, ki (lahko) vplivajo na računovodsko poročanje večjega števila družb. Zadnja, o prekrških, bo glede na višino glob morda pripomogla k »resnejšemu« računovodskemu poročanju.
Vabljeni k branju!
»Ne vemo, kakšne so naše potrebe, in ne vemo, kaj naročamo.« S temi besedami je že novembra lani, ko smo v TFL Glasniku objavljali serijo pogovorov s strokovnjaki o javnem naročanju, dr. Aleksij Mužina ponazoril izredno pomemben vidik odtekanja proračunskega denarja. Javna naročila namreč predstavljajo kar polovico proračuna, natančneje 4,7 milijarde evrov. Teh besed in pogovora z dr. Mužino smo se nedavno spomnili v Portorožu na že 4. kongresu javnega naročanja. Gre za vsakoletno priložnost, da javni naročniki in ponudniki izmenjajo izkušnje s področja javnega naročanja in pridobijo tudi novo znanje.
Pet največjih izzivov in pet največjih problemov javnega naročanja
Letošnja rdeča nit kongresa je bila nov predlog zakona o javnem naročanju (ZJN-3) ter pet največjih izzivov in pet največjih problemov javnega naročanja v Sloveniji. Predlog zakona v slovenski pravni red v celoti prenaša novi evropski direktivi s področja javnega naročanja (2014/24/EU in 2014/25/EU), njegove rešitve pa bodo po vladni oceni omogočile transparentnejše, krajše in učinkovitejše postopke.
Kongres je nedvomno ponudil kar nekaj praktičnih iztočnic, saj je bila tema več kot aktualna (predlog ZJN-3), a so si bili vsi enotni, da niti obstoječa zakonodaja s področja javnega naročanja niti nov predlog zakona ne povzročata ključnih problemov javnega naročanja. In da odličen zakon še ne more zagotoviti odlične prakse.
Glede na pomembnost zakona in glede na to, da je tudi v programu sedanjega predsednika vlade izboljšanje javnega naročanja ena njegovih prvih točk, nas ni presenetilo, da je udeležence kongresa že uvodoma nagovoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ta je kot ključno izpostavil, da se poudarek daje praktični uporabi predpisov s tega področja. Prav pri uporabi pravil o javnem naročanju v praksi se namreč običajno pojavlja največ težav. Ministra je zato veselilo, da je vsebinsko kongres usmerjen predvsem v praktične primere, saj je po njegovih besedah običajno tako, da so predpisi sicer ustrezni, največ težav pa je z njihovo uporabo. V primeru javnega naročanja gre za težave pri pripravi razpisov, usposobljenosti naročnikov itd.
Minister je pozdravil cilje, ki si jih je zastavil letošnji kongres. Med temi sta izmenjava dobrih praks in izkušenj ter strokovno soočenje mnenj. Izpostavil je, da je država kupec in ima zato zelo pomembno in večplastno vlogo pri javnih naročilih. Za državo je po njegovih besedah bistvenega pomena gospodarna in transparentna poraba sredstev. Na področju javnega naročanja se obetajo večje spremembe. Vlada je julija potrdila predlog zakona o javnem naročanju, DZ pa naj bi ga po Koprivnikarjevih pričakovanjih obravnaval na oktobrski seji. Želja vlade je, da bi zakon začel veljati z novim letom.
Po ministrovih besedah so v predlogu zakona na novo postavljene mejne vrednosti posameznih stopenj naročil, jasnejši in bolj določeni so postopki, tudi postopki pritoževanja. Predlog naj bi bistveno otežil, če ne celo onemogočil pritoževanje brez razloga zaradi zavlačevanja postopkov.
Socialna nota
Zakonska rešitev ima tudi socialno noto. Tisti, ki ne izpolnjujejo v celoti socialnih obveznosti do svojih zaposlenih in ne plačujejo podizvajalcem, namreč ne morejo biti ponudniki pri javnih naročilih. Tudi med samim izvajanjem javnega naročila je mogoče ponudnika, ki teh obveznosti ne izpolnjuje, izločiti. Med izločitvenimi kriteriji so še kršitev pogodbenih obveznosti, neupravičeno pridobivanje informacij, posredovanje zavajajočih razlag, neplačevanje davkov in neobičajno nizka ponudba.
Predlagani novi sistem po mnenju vlade spodbuja tudi inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer za določene specifične storitve eksplicitno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor.
Razprava kompetentnih na okrogli mizi
Na kongresu je bila tudi okrogla miza o največjih izzivih in problemih javnega naročanja v luči novega zakona. Poleg Koprivnikarja so na njej sodelovali še predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec, predsednik državne revizijske komisije Borut Smrdel in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
Boris Štefanec je ob kongresu tudi za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da v komisiji še vedno prejemajo ogromno število prijav s področja javnega naročanja. Tej problematiki vseskozi sledijo, s svojimi predlogi in pripombami pa so bili aktivni tudi pri sprejemanju novega zakona. Hkrati komisija še vedno opaža, da se prijavitelji, najpogosteje neizbrani ponudniki, obračajo na njih z namenom, da bi komisija varovala njihov poslovni interes oziroma da bi namesto njih vlagala pritožbene zahtevke ter tako prevzela aktivno vlogo v tem procesu. A komisija to vlogo po Štefanečevih pojasnilih prevzame v primeru, ko je okrnjen javni interes. Takrat vlaga tudi predloge za uvedbo postopka o prekršku glede kršitev, ki jih zazna.
S spremembami zakona previdno
Ob rob vsemu gre ugotoviti to, o čemer niso dvomili niti udeleženci kongresa. Sprememb zakonodaje se je treba lotevati previdno in le ko je to nujno potrebno, saj je za pravno varnost bistvena predvidljivost odločitev pri uporabi zakona. Le na podlagi zakona, ki bo nespremenjen veljal dlje časa, se bo ustalila in razčistila tudi praksa oziroma odločitve državne revizijske komisije.
Premalo premišljeno načrtovanje sprememb
Tudi ob tem smo se morali še enkrat spomniti prispevka v TFL Glasniku, ko smo se že oktobra lani pogovarjali z Jano Habjan Piletič.
»Začniva pri tistem, kar je dobro,« je dejala takrat. Menim, da je mogoče s pravim konceptom in izkušnjami solidno izvesti večino postopkov javnega naročanja že zdaj. Težava je v tem, da tega znanja ni toliko, da bi ga lahko uporabili pri vseh večjih javnih naročilih. Druga zgodba je velika pravna nepredvidljivost, ki pahne naročnike v nenehen strah, kaj bo njihovo ravnanje pomenilo v fazi pritožb in revizij. Ta nesuverenost pripelje do napak ali ponavljanja neuspešnih zgodb. Ključno težavo vidim v premalo premišljenem načrtovanju zakonodajnih sprememb. Do zdaj smo se namreč ubadali z gašenjem požara, namesto da bi se za pol leta usedli in naredili dober koncept, ki bo v strokovni in laični javnosti vsesplošno sprejet in bo v praksi dejansko izvedljiv.
Tudi zaradi teh besed ni nepomembno spomniti, da je Jana Habjan Piletič sicer pravnica, vendar je bolj znana kot podjetnica in lastnica podjetja, ki se ukvarja z javnim naročanjem. »Čas je, da se začnemo ukvarjati z vprašanjem, kako naj ponudnik pri javnih naročilih ve, kaj želi naročnik, če ta tega še sam ne ve,« je med drugim dejala v takratnem intervjuju.
Ključno je znanje o projektnem vodenju, načrtovanju, merjenju učinkovitosti javnih naročil
Njene lanske besede pa so bile nekakšna nenamerna iztočnica v enem od pomembnih sklepov kongresa: »Na vsem področju (od snovanja novih investicij, nabav, storitev dalje) je potreben celovit, nenehen in sistemski pristop, ki ga ne more zagotoviti zgolj zakon. Ne sme se denimo dogajati, da je v različne faze projektiranja pri investicijah v javne objekte vsakokrat vključen drugi projektant. S tem izgubljamo nadzor, kakovost in zidamo vrednost naložbe. Zato niti ni toliko nujen največji poudarek poznavanju predpisov (te si udeleženci sami pogledajo in se izobrazijo), bolj bistveno je zavedanje in znanje o projektnem vodenju, načrtovanju, merjenju učinkovitosti javnih naročil, na čemer je bilo do zdaj izredno malo poudarka.«
Nagrajevanje javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem
Zadnja, a morda najpomembnejša je nekakšna zahteva kongresa, ki sicer nima te moči in niti ne namena, da je treba učinkovitost in racionalnost naložb, torej javnih naročil, povezati z nagrajevanjem javnih uslužbencev, ki so k temu prispevali - »success fee«, bi rekli temu kot podlagi za nagrajevanje. Ni dvoma, da javni uslužbenci na področju javnega naročanja po večini delajo in želijo delati korektno ter v javno dobro. Takšne je treba močno podpreti v tem, nagrajevati in zaščititi pred pritiski.
Oglejte si galerijo slik s 4. Kongresa javnega naročanja 2015!
Priprava članka: Uredništvo TFL Glasnika
Slike: Arhiv Uradnega lista
pišeta: mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije, višja policijska svetnica, Generalna policijska uprava in Neža Miklič, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto, višja kriminalistična inšpektorica, Generalna policijska uprava.
Besedilo prispevka zajema postopek preiskovalnega pogovora z otrokom. V samem začetku opredeli vlogo policista v življenju otroka in njegovega starša, v nadaljevanju sistematično, po posameznih segmentih obrazloži pravno podlago za pogovor z otrokom, žrtvijo zlorabe. Osredotoči se na prijavitveno dolžnost vsakega posameznika in predvsem institucij – torej strokovnih služb. Pojasni prisotnosti ali seznanjanj staršev oz. skrbnikov otroka o pogovoru z otrokom, opredeli se do statusa starša, ki je ogrožajoč napram otroku ter pojasni pomen in vlogo strokovnega delavca centra za socialno delo. Obrazloži načine podaje prijave, zbiranje obvestil s strani prijavitelja, otroku relevantnih oseb. Pozornost usmeri na pripravo na pogovor z otrokom, predvsem z zbiranjem relevantnih informacij o otroku, njegovi družini, povzročitelju nasilja kot samem kaznivem dejanju. Sam pogovor opredeli z uvodom, jedrom in zaključkom, poseben poudarek je v prispevku na časovnem okviru, lokaciji pogovora kot zaključku pogovora.
1. Vloga policista v otrokovem življenju in življenju njegovega starša
Policist igra v otrokovem življenju zanimivo vlogo, katera se z leti odraščanja otroka v mladostnika in kasneje v odraslega spreminja.
V najnežnejšem obdobju otrokovega življenja, v starosti zgolj nekaj let, poklic policista za otroka predstavlja poklic moči ter neustrašnega poguma in jasno ločnico med »prav in narobe«. Policist se bori za dobro, rešuje življenja ljudi in tudi živali. Prisoten je »tu in zdaj« in vedno pripravljen pomagati. »Cefizlje« in podobne zlobneže ulovi, »vtakne v zapor« ter pravično kaznuje. Poleg modre uniforme, prepletene z nitmi »čistega zlata«, policist pri svojem herojskem delu uporablja pripomočke, o katerih je otokom dovoljeno fantazijsko razmišljati zgolj in samo v času pustnih šem.
Poklic policista je oboževan in vrata vrtcev so za njih vedno široko odprta. Velike, sijoče oči vseh – tako otrok kot vzgojiteljev - policista na kolesu, na motorju, v policijskem avtomobilu, pričakajo z nasmehom in navdušenjem na obrazu. Starši otrok obiske policistov podpirajo in odobravajo z glasnim ploskanjem.
Ostane vedno tako? Kdo je glavni akter in prva otroku pomembna oseba, ki vlogo policista predrugači? Ko policist nenadoma ne predstavlja več in zgolj samo »varne točke«, točke pomoči, temveč kazen. Otrokovi starši! Starši otroka so namreč tisti, ki poklic policista nenadoma začno uporabljati kot obliko prežeče se kazni. Vlogo policista - negativca v otrokovih očeh starš utrjuje z verbalno komunikacijo jeze, zla sti v primerih, ko sami kot starši niso ravnali v skladu s pravili, se niso torej pripeli z varnostnim pasom ali niso vozili v skladu s hitrostnimi omejitvami. Takrat niso ogrožali samo sebe, temveč tudi druge in vendar vlogo policije, torej policista, star ši nenadoma predstavijo otroku kot neprimerno, nepotrebno ali celo nesmiselno. Spreminja se torej dejanski ter simbolni pomen vloge policista.
Ste se kdaj vprašali, kako je predstavljen policist v risankah, namenjenim že zelo majhnim otrokom? Je to postaven in prebrisan možakar ali inteligentna ženska? Morda čez nekaj let, v letu 2015 je policist še vedno debelušen, dobrodušen moški lik, ne ravno najbolj premeten, označen je kot malce bolj »počasnejše pameti«. Drugi, največkrat osrednji liki, so v risankah tisti, ki dejansko rešujejo zagate in težave. Navidezno morda povsem nepomembna predstava policista, se skozi karakterno, stereotipno, kulturno sprejemljivo ter spolno natančno opredeljeno pozicijo, z neverbalno in verbalno interakcijo, počasi, a zanesljivo utrjuje kot podoba neaktivnega ali negativnega posameznika.
Odraščajoči otrok, najstnik turbulentno meša vloge policista – hitro se premika iz pozitivne do negativne predstave in nazaj. Bežeč na motorju mu je skrivanje pred policistom in roko pravice izziv. V razgovoru s policistom najstnik »nikoli« ne uživa alkohola, za drogo še ni slišal, nič ni kriv, o ničemer nič ne ve. V komunikaciji s policistom je najstnik bodisi zadržan ali pogumen in gostobeseden na tematiko pravic – svojih. Vsako dejanje in ravnanje opredeli kot grob poseg zoper njega, javno izraža, da bodo njegovi starši pravno že ukrepali. Pred sovrstniki najstnik s svojim obnašanjem pridobiva vrednostne točke. Opisano vedenje najstnika, v primežu iskanja identitete, svojega koščka mesta v svetu in okolju, je upiranje postavljenim pravilom in istočasno povsem običajno vedenje najstnika. Ne glede na najstnikovo zunanje odločno nasprotovanje vsemu kar predstavlja odrasli, najstniku, ki se znajde v resnih in kritičnih situacijah, policija in policist ostaja varna točka in roka pomoči ter zaupanja.
Predstavimo še dva vidika reakcij staršev v odnosu do policistov, vezanih na postopek z njihovim odraščajočim otrokom. Starši, ki od policista zahtevajo, naj brezkompromisno »zasliši« vse druge najstnike, podvzame vse najstrožje ukrepe, le z njihovim otrokom naj ravna v skladu z mednarodno sprejetimi konvencijami. Starši, ki odločno odklanjajo, da bi policist govoril z njihovim otrokom, saj bo po njihovi oceni pogovor policista z otrokom na njem pustil nepopravljive posledice. Kaj mora policist storiti, da ima »otrok nepopravljive posledice«? Je strah in nepoznavanje postopkov policije tisti, ki vodi starša k nerazumnim reakcijam? Kakšna je pravzaprav dejanska vloga policista, preiskovalca?
Drugi vidik je tip starša, ki na policijo naslovi pismo, v katerem navaja, da ima doma neobvladljivega otroka, ki se verbalno kot fizično že spravlja nad svojo mamo, sestro in še teto. Otrok ima res zgolj 8 let, zato se po nasvetu klinične psihologinje, kjer je voden zaradi agresivnega vedenja, obračajo na policijo po pomoč. Starši pre dlagajo, naj se policist točno določenega dne, ob predvideni uri najavi na njihovem domu. Naloga uniformiranega policista naj bo, da otroka seznani o neprimernem vedenju – mu »zažuga« in tako zelo prestraši, da bo s svojim nasilnim vedenjem nemudoma prenehal. Kakšna je torej vloga policista?
Interakcij otrok s policisti je mnogo in predvsem veliko več kot se na prvi pogled zdi. Vsaka od njih je svoj individuum. Lahko so simpatično prijetne preko prikaza preventivnih projektov ali zahtevne, težavne ter strokovno kompleksne. Vsem je bistvo enako - policisti, ki se dnevno srečujejo z najrazličnejšimi oblikami zlorab otrok, se zavedajo, da najšibkejšim članom družine in družbe – in to otroci vsekakor so, lahko pomagajo zgolj in samo s kvalitetnim strokovnim delom v točno določenih zakonskih okvirjih.
Osnovna naloga policista v otrokovem življenju je in ostaja – zaščita in pomoč!
Pri svojem delu, v predkazenskem postopku, policisti obravnavajo različna kazniva dejanja, postopke ter druge okoliščine, ki so povezane z nasiljem nad otroki in mladostniki. V prispevku se bomo osredotočili na kriminalistični in kazenskopravni postopek obravnave otroka, žrtve kaznivega dejanja.
Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
To je zadnji prispevek o temi, ki bo zaživela v praksi od 1.1.2016 dalje. Rok za pripombe na Osnutke SRS se je iztekel. Na javno razpravo se je odzvalo devet predlagateljev pripomb. Glede na objavljene pripombe, bo imela Komisija za standarde še nekaj dela.
Za današnjo temo tedna smo izbrali še tri spremembe iz ZGD-1, ki (lahko) vplivajo na računovodsko poročanje večjega števila družb. Zadnja, o prekrških, bo glede na višino glob morda pripomogla k »resnejšemu« računovodskemu poročanju.
1. Mikro družbe in poročanje
Spremembe na področju računovodenja, so se dogajale z mislijo na najmanjša podjetja. Teh je v Sloveniji večina. Čeprav smo imeli mikro podjetja opredeljena v ZGD-1 že pred zadnjo spremembo, pa za namene računovodskega poročanja, do sedaj niso bila obravnavana nič drugače kot majhna podjetja.
Z zadnjo spremembo ZGD-1 je bil dodan 70.a člen, ki obravnava poseben režim za mikro družbe. Iz naslova člena bi lahko sklepali, da gre za poseben režim sestavitve poslovnega poročila, saj ima oddelek zakona, v katerega je bil člen dodan, naslov Poslovno poročilo. Vsebina člena pa ne govori o poslovnem poročilu, temveč o računovodskem poročilu ali bolj natančno o izjemah, ki jih lahko mikro podjetja uporabijo pri sestavitvi računovodskega poročila.
Mikro družbe, ki so hkrati kapitalske družbe, ni potrebno izdelati prilog k izkazom. Na koncu bilance stanja samo razkrijejo informacije iz 4., 5., 6. in 10. točke drugega odstavka 69. člena tega zakona. Česa jim v primerjavi z majhnimi podjetji ni potrebno razkriti lahko vidite iz seznama razkritij.
Cena za tako poenostavljeno poročanje pa je obvezno vrednotenje računovodskih postavk , v skladu z načelom izvirne vrednosti 4. točka 1. odstavka 67. člena. V kolikor mikro podjetja uporabijo vrednotenje gospodarskih kategorij po načelu poštene vrednosti, postanejo za namene računovodskega poročanja majhne družbe.
2. Popravki napak v letnih poročilih
Pri še tako skrbnem delu lahko prihaja do napak. Kadar so napake namerne, govorimo že o prevarah. Nekatere napake v računovodskih izkazih imajo vpliv tudi na davke. Davčni zavezanci imajo v okviru davčne zakonodaje na voljo institut samoprijave. Podjetja ob ugotovitvi tovrstnih napak, posebej če je bilo plačano premalo davka nemudoma uporabijo ta institut. S samoprijavo se izognejo globi, ki bi jih doletela ob obisku inšpektorjev. Zamudne obresti pa je seveda potrebno obračunati.
ZGD-1 ureja poročanje za poslovne namene. V 59. členu zakona, ki ureja pošiljanje podatkov iz letnih poročil na AJPES, je bil dodan 7. odstavek, ki družbam, ki so zavezana reviziji ali preiskavi računovodskih izkazov nalaga dodatno obvezo. Te družbe morajo po opravljeni reviziji ali preiskavi letnih računovodskih izkazov v spletni aplikaciji AJPES, potrditi pravilnost podatkov ali pa popraviti tiste, ki so se spremenili.
Med izvajanjem revizije ali preiskave revizor lahko ugotovi napake, zaradi katerih je potrebno popraviti prvotno oddane izkaze. Računovodski standardi takšne napake poimenujejo bistvene napake. Pojavljajo pa se tudi nebistvene napake, ki ne zahtevajo popravka izkazov. Kadar je napaka bistvena bo revizor zahteval popravek izkazov.
Vendar pa ni nujno, da se revidirano podjetje odloči za popravek. V takem primeru revizor izda prilagojeno mnenje – vsaj mnenje s pridržkom na določeno kategorijo. Nestrinjanje revizorja in poslovodstva revidiranega podjetja, je torej razvidno le iz revizorjevega poročila, ki je priloženo letnemu poročilu. Te informacije nimamo v informatizirani obliki, bi jo pa verjetno tehnično ne bilo težko dodati.
V praksi se dogaja, da se revidirano podjetje ne strinja s popravki, ki jih zahteva revizor v obdobju poročanja, pač pa se strinja v naslednjem obdobju. Kaj to pomeni najbolje razumemo na konkretnem primeru iz slovenske prakse. Številke so vzete iz letnega poročila, imena podjetja ne navajam. Ni pa to edini primer takšnega popravljanja izkazov.
Revidirano podjetje v letu 20X0, ni oblikovalo popravka vrednosti terjatev do povezanega podjetja v višini 1,1 mio EUR. S tem se revizor ni strinjal, kar je podrobno opisano v pojasnjevalnem odstavku revizorjevega poročila. Poročani poslovni izid za to leto je znašal 700.000 evrov dobička, biti pa bi moral 400.000 evrov izgube ob približno 40 mio prihodkov. Napaka je bistvena. Revidirano podjetje je nato v računovodskih izkazih za leto 20X1 popravilo primerjalne izkaze iz leta 20X0. Na spletni strani AJPES so v informatizirani obliki za leto 20X0 objavljeno prvotno objavljeni podatki – torej z napačnim poslovnim izidom, brez opozorila, da so se kasneje popravljali.
Sprememba ZGD-1 torej zagotavlja le poročanje o ugotovljenih in popravljenih napakah v okviru revizije za tekoče obdobje poročanja. V opisanem primeru bi podatki v računovodskih izkazih ostali nespremenjeni, saj poslovodstvo vztraja pri svoji napačnih trditvah.
3. Prekrški in globe
Za vse, ki smo odgovorni za poročanje družb - bodisi v vlogi lastnikov, poslovodij, članov nadzornih svetov ali računovodij, je nujno branje IX. dela ZGD-1, ki navaja kazenske določbe. Novost zakona je , da prekrške družbe kaznuje glede na njihovo velikost. Prekrški so natančno opisani, kazni za družbe in odgovorne fizične pa niso zanemarljive. Poglejmo si na primeru prekrškov s področja računovodskega poročanja.
685.člen ZGD-1 navaja, da se z globo od 15.000 do 45.000 eurov za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 10.000 do 30.000 eurov srednja družba, z globo od 2.500 do 15.000 eurov majhna družba, z globo od 1.000 do 6.000 eurov pa mikro družba če ne vodi poslovnih knjig v skladu s tretjim odstavkom 54. členom ZGD-1 ali če priloga z izkazi ni v skladu z 69. členom ZGD-1.
Malce še za osvežitev spomina, o čem smo pisali v prvih treh delih. In sicer v prvem delu prispevka smo opozorili na spremenjeno sistematiko v SRS 2016. V drugem delu prispevka smo predstavili pravila za določanje velikosti družbe ter dve spremembi, ki vplivata le na ožji krog družb. V tretjem delu prispevka smo izbrali še dve spremembi iz ZGD-1, ki (lahko) vplivata na računovodsko poročanje večjega števila družb. Ena izmed njih ima vpliv tudi na finančni položaj družbenikov.
Napredek v stroki lahko pričakujemo le v primeru nenehne izmenjave mnenj in izkušenj
V sklopu Davčnoizobraževalnega inštituta (DIZI) je bilo v maju in juniju izvedeno petdnevno izobraževanje na temo Slovenskih računovodskih standardov. Seminar je bil namenjen tako že utečenim računovodjem, kot računovodjem začetnikom, saj so s pomočjo konkretnih primerov in dogajanja v praksi osvežili svoje poznavanje Slovenskih računovodskih standardov, jih povezali z davčnimi zakoni in začinili z že sprejetimi ter tudi predvidenimi aktualnimi novostmi – s prihajajočimi spremembami Zakona o gospodarskih družbah in posledično z novimi Slovenskimi računovodskimi standardi, ki naj bi se začeli uporabljati z 1. januarja 2016.
Vsak posamezni dan je predstavljal zaključeno celoto, svoj modul in vsaka obravnavana tema je vključevala knjižbe, ki računovodjem povzročajo največ težav in dilem. Ob predstavitvi posebnosti, ki pri posamezni temi veljajo za samostojne podjetnike in društva, so udeleženci seminarja dobili hiter in praktičen pregled nad celotnimi Slovenskimi računovodskimi standardi in na ta učinkovit način osvežili svoje poznavanje le-teh ter se spoznali s težavami in problemi, s katerimi se spopadajo njihovi stanovski kolegi.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem udeležencem, saj je bila uspešnost izvedbe tega seminarja v njihovih rokah, saj brez njihovega aktivnega sodelovanja ne bi dosegli tega, kar smo. Izmenjava mnenj in izkušenj je najboljši način za spoznavanje zakonodaje.
1. Ali je višina oziroma velikost lastnih deležev, ki jih pridobi družba, omejena?
V 500. členu Zakona o gospodarskih družbah, ki govori o lastnih poslovnih deležih, je določeno, pod katerimi pogoji lahko družba pridobi lastni delež in v 4. odstavku tega 500. člena se skriva odgovor na zastavljeno vprašanje: »Družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev.« Seveda je pri tem potrebno omeniti tudi 64. člen ZGD-1, ki govori o rezervah.
V Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah (redaktor prof. dr. Marjan Kocbek, izdajatelj GV Založba, Ljubljana, 3. knjiga, stran 144) sem našla obrazložitev, da je v skladu s tem 4. odstavkom 500. člena Zakona o gospodarskih družbah dopustna možnost, da družba pridobi vse svoje deleže, razen enega. Če bi to stališče dosledno uporabljali, to pomeni, da družbenik enoosebne družbe ne bi mogel prenesti svojega deleža na družbo.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Vesna Bartolj Maver
Ob prodaji zemljišč v lasti fizične osebe skupaj z zemljišči zasebnika, se obračuna DDV
Sodišče EU je v slovenskem sporu med zavezancem in davčnim organom odločilo (SODBA C-331/14), da je v okoliščinah, kakršne so v bile v tem sporu, v katerem je davčni zavezanec kupil zemljiške parcele, od katerih so bile nekatere vključene v njegovo osebno premoženje, druge pa v premoženje njegovega podjetja, na vseh pa je kot davčni zavezanec gradil trgovsko središče, ki ga je nato prodal, tako kot tudi zemljiške parcele, na katerih je stala ta zgradba, prodaja zemljiških parcel, ki so bile vključene v osebno premoženje tega davčnega zavezanca, predmet davka na dodano vrednost, ker je navedeni davčni zavezanec pri tej transakciji deloval kot tak.
Sodišče EU je sprejelo sodbo št. C-331/14, vezano na slovenski spor (sodba VS št. 154/2009 z dne 25. maja 2011). Predmet spora je bila prodaja zemljišč, ki so bila v lasti fizične osebe, ki je hkrati delovala tudi kot samostojni podjetnik.
Okoliščine, ki so bile predmet presoje, so bile naslednje: P. Kezić je imel od leta 1995 registrirano dejavnost kot samostojni podjetnik. Kot fizična oseba je v letih 1998 in 2002 kupil sedem zemljišč, za katera mu ni bilo potrebno plačati DDV. V naslednjih letih je kot samostojni podjetnik pridobil potrebna upravna dovoljenja za gradnjo trgovskega središča na omenjenih sedmih zemljiščih in maja 2003 pričel z gradbenimi deli. Junija 2003 je pet nazadnje kupljenih parcel vknjižil med sredstva svojega podjetja, upoštevajoč ocenjeno vrednost s strani cenilca, preostali dve parceli sta ostali del njegovega osebnega premoženja. V nadaljevanju je leta 2004 P. Kezić trgovsko središče in sedem parcel, na katerih je bil ta zgrajen, prodal gospodarskima družbama. Tako je na eni strani del trgovskega središča in pet parcel prodal kot samostojni podjetnik in pri tem kupcema zaračunal DDV, na drugi strani pa je preostali dve zemljišči prodal kot fizična oseba, ne da bi pri tem obračunal izstopni DDV.
Davčni organ je v zvezi s prodajo teh dveh parcel zavzel stališče, da prodaja obeh zemljišč sodi v okvir gospodarske dejavnosti, ki jo P. Kezić opravlja kot samostojni podjetnik. Na tej podlagi so mu naložili plačilo izstopnega DDV od preostalih dveh zemljišč, ki sta bili prodani brez DDV.
Zavezanec je izkoristil vsa pravna sredstva in uspel s postopkom na ustavnem sodišču, ki je zadevo vrnilo vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje. Le-to je odločanje prekinilo in na sodišče EU naslovilo vprašanje, ali je potrebno določbe 2. člena, točke 1 in 4(1) šeste direktive razlagati tako, da je treba v okoliščinah, kakršne so podane v obravnavanem primeru, šteti, da oseba že zaradi tega, ker zemljišč ne vknjiži med osnovna sredstva svojega podjetja, teh zemljišč ne vključi v sistem DDV in zato ob njihovi prodaji ni davčni zavezanec za obračun in plačilo DDV.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Tanja Kaltnekar
1. Uvod
Kazalniki oziroma relativna števila (količniki, odstotki, stopnje udeležbe, indeksna števila, strukture) so eno temeljnih orodij analize preteklih ali prihodnjih dogajanj v poslovanju podjetja. Po svoji obliki so preprost in koristen, po vsebini pa zapleten instrument s številnimi slabostmi in nevarnostmi.Njihovo raziskovanje je neizčrpna tema, zato je tudi praksa izredno raznolika. Uporabljamo jih na zelo različnih področjih, kot na primer:
- pri postavljanju ciljev in načrtovanju,
- v procesu analiziranja,
- pri predstavljanju (informiranju) dosežkov,
iz česar izhaja tudi njihova različna vloga, teža in pojasnjevanje.
Temeljni cilji oblikovanja kazalnikov, ki jih običajno navajajo avtorji, so zlasti naslednji:
- standardizirati določeno kategorijo in s tem omogočiti različne primerjave (Petty, 1993, 450), zlasti med različnimi podjetji (Rees, 1995, 83);
- pokazati na spremembe v poslovanju podjetja, kar omogoča opredelitev možnih tveganj in priložnosti (Helfert, 1987, 20);
- pokazati področja nadaljnjega analiziranja (Needles, 1989, 679);
- prispevati k oceni položaja, spremljati poslovanje in pomagati pri načrtovanju (Westwick, 1989, xv).
V zgornjem okviru pa ni poudarka na posebno pomembnem poslanstvu kazalnikov, to je ocena teže kazalcev kot kategorij, ki so izražene v absolutni vrednosti. Premalo je torej pojasnjena povezava med kazalci in kazalniki, kar bomo v tem prispevku posebej obravnavali.
Kljub temu, da so kazalniki izredno razširjeno in nepogrešljivo orodje analize, lahko tako pri njihovi teoretični obravnavi, kot tudi pri praktični uporabi, najdemo številne napačne pristope in neustrezna pojasnjevanja.
Med najpomembnejše napake oziroma pomanjkljivosti pri uporabi in pojasnjevanju kazalnikov lahko štejemo:
- neupoštevanje vzročno posledičnih povezav med kategorijami, kar vodi v njihovo napačno pojasnjevanje;
- neupoštevanje temeljnega namena kazalnika kot informacije, kar pomeni zanemarjanje njihove osnovne izrazne moči;
- ločevanje kazalnikov od kazalcev, ki jih pojasnjujejo (tipični primeri so poslovna poročila podjetij, kjer so kazalniki prikazani v svojem poglavju), kar zmanjšuje izrazno moč analitičnih poročil zlasti v pogledu pomembnosti kazalcev;
- ločevanje kazalnikov od poslovnih tokov, kar zmanjšuje izrazno moč analitičnih poročil v pogledu pomembnosti tokov;
- nedoslednosti pri izračunavanju kazalnikov (uporaba neustreznih oziroma neprečiščenih kategorij in zato neprimerljivost v času, neusklajenost med kategorijami v števcu in imenovalcu ulomka itd.), kar vodi k zavajajočim rezultatom;
- pomanjkanje oziroma neustrezno opredeljevanje želenih (optimalnih) oziroma kritičnih vrednosti ključnih kazalnikov, kar onemogoča oblikovanje kakovostnih informacij za odločanje.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Živko Bergant
Uvod
Avtorja v naslovnem prispevku prikažeta organizacijo in nekatera pooblastila najpomembnejših organov formalnega družbenega nadzorstva v RS. Pregled je namenjen študentom forenzike v računovodstvu in financah na VŠR. Predstavljena sta policija in urad za izvrševanje kazenskih sankcij kot represivna organa državne uprave ter tožilstva in kazenska sodišča kot najpomembnejši pravosodni organi.
Državna uprava, kamor sodita policija in UIKS, predstavljata izvršilno vejo oblasti. Represivna dejavnost je pravzaprav del operativne dejavnosti državne uprave, ki jo označujejo specifične značilnosti oblastnega in prisilnega izvrševanja (npr. pri zagotavljanju reda in miru, varovanju premoženja in oseb itn.). Zato jih razvrščamo v posebno skupino dejavnosti državne uprave.
Te dejavnosti ne opravljajo vsi upravni organi, temveč samo nekateri, ki so za to posebej pooblaščeni (Tičar in Rakar, 2011).
Oblastne oblike delovanja organov državne uprave so tiste, s katerimi državna uprava enostransko in avtoritativno odloča o pravicah in obveznostih posameznikov ali posega v pravice in svoboščine posameznikov. Oblastne oblike delovanja državne uprave so torej:
- oblastni abstraktni splošni upravnopravni akti (podzakonski predpisi, npr. pravilnik),
- oblastni konkretni posamični upravnopravni akti (npr. odločba) in
- oblastna materialna dejanja (npr. t. i. strokovni prijem z roko policista).
V drugem delu prispevka so zato prikazana temeljna policijska pooblastila. Čeprav je oblastnim oblikam delovanja državne uprave v teoriji namenjeno veliko pozornosti, pa je treba poudariti, da državna uprava velik del svojih nalog opravi s pomočjo neoblastnih oblik delovanja1 (zaradi t. i. trenda zmanjševanja uporabe prisile). 2
V sklepnem delu prispevka je prikazana organizacija kazenskega pravosodja v okviru izvajanja sodne veje oblasti.
Vsi ti prikazi so namenjeni forenzičnim strokovnjakom s področja računovodstva in financ za lažjo umestitev njihovih dejavnosti v pravno strukturo organov v RS.
Pregled organiziranosti posameznih institucij formalnega družbenega nadzora
1. Policija
Po splošni definiciji je policija organ izvršilne oblasti, pristojen za javno varnost, vzdrževanje javnega reda in miru ter uveljavljanje zakonov. Policija je tudi eden od glavnih nosilcev nalog v ožjem, profesionalnem delu nacionalnega varnostnega sistema, zadolženih za obrambo in varnost države, njenega ozemlja, državljanov ter drugih ljudi na državnem ozemlju (Kečanović, Klemenčič, Zidar in Pavlin, 2006).
Vse do leta 2013 je sistemski okvir delovanja policije kot organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ), njeno notranjo organizacijo, temeljne varnostne naloge ter prisilne ukrepe določal Zakon o policiji (Zakon o policiji, 1998). Slednjega sta v letu 2013 nadomestila dva nova zakona, in sicer Zakon o organiziranosti in delu v policiji ter Zakon o nalogah in pooblastilih policije, s čimer je bil zaključen večji del projekta prenove policijske zakonodaje. Poanta delitve predpisov je bila v tem, da naj bi eden določal organiziranost policije in posebnosti delovnopravne ureditve (organizacijski predpis), drugi pa izvajanje nalog in postopkov (procesni predpis). S to delitvijo so pripravljavci zakonov zasledovali enega izmed ciljev reforme policijske zakonodaje, s čimer naj bi bila zagotovljena preglednejša in jasnejša ureditev obsežne tematike, na ta način pa se posledično zagotavlja večja sistematičnost, preglednost in jasnost policijskih pooblastil (Policija, 2013).
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Bojan Tičar in Samo Medvešek
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o izvršbi in zavarovanju v delu, ki določa vrstni red poplačila upnikov iz zneska, dobljenega v postopku izvršbe na nepremičnine. Zakonodajalec je v nesorazmernem obsegu prenesel ekonomsko breme uspešne izterjave zakonitih preživnin na hipotekarne upnike, so utemeljili ustavni sodniki.
Zahtevo za presojo ustavnosti zakona o izvršbi in zavarovanju je vložilo okrajno sodišče v Mariboru, ki se mu ne zdi prav, da izpodbijani člen priznava preživninskim terjatvam neomejeno pravico do prednostnega poplačila iz izkupička za nepremičnino.
Hipotekarni upniki, ki se zanašajo na podatke iz zemljiške knjige, za morebitne privilegirane terjatve ne vedo in ne morejo oceniti, ali vrednost nepremičnine še zadošča za poplačilo njihove terjatve, so opozorili na mariborskemu sodišču. Po njihovem mnenju bi se lahko preživninski upravičenci poplačali tudi iz morebitnega drugega dolžnikovega premoženja, ne le nepremičnin.
Ustavni sodniki so jim dali prav ter izpodbijani člen zakona razveljavili v delu, ki v izvršbi na nepremičnine odteguje hipotekarnim upnikom zneske v višini celotnih vsakokratnih neplačanih zakonitih preživnin, ki so zapadle več kot leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Preživninske terjatve po njihovih besedah niso v neposredni povezavi z nepremičnino, hipoteka pa nedvomno je.
V skladu z odločbo ustavnega sodišča so tako med terjatve za prednostno poplačilo umeščene le še zakonite preživnine, zapadle znotraj enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.
Nalaganje bremena poplačila vseh zapadlih preživninskih terjatev, med drugim brez vsake njihove časovne omejitve, pomeni nesorazmerno težak poseg v pravice hipotekarnih upnikov na posamezni nepremičnini, je v obrazložitvi zapisalo ustavno sodišče.
Vir: STA
Ministrstvo za zdravje (MZ) je začelo s postopki prenosa nove tobačne direktive EU, ki zaostruje pogoje prodaje in oglaševanja tobačnih izdelkov. Cilj MZ je priprava predloga, ki bo celovito urejal področje in prispeval k zmanjšanju razširjenosti kajenja. Stroka se ob tem zavzema za vrsto ukrepov, od zviševanja cen do popolne prepovedi oglaševanja.
Članice EU imajo do maja 2016 časa, da direktivo EU o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov iz leta 2014 prenesejo v nacionalno zakonodajo, je ob robu posveta Slovenija brez tobaka - kdaj?, ki ga je gostila koprska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pojasnila Nataša Blažko z direktorata za javno zdravje.
Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, uvedbo slikovnih opozoril poleg tekstovnih na embalažah tobačnih izdelkov, strožje ukrepe na področju preprečevanja ponarejanja in nezakonite trgovine. Podrobneje se bo urejalo tudi področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje, prav tako pa bodo članice dobile možnost za prepoved prodaje tobačnih izdelkov preko spleta, je navedla Blažkova.
Ministrstvo je že začelo s postopkom prenosa direktive. Blažkova je poudarila, da bo zakonski predlog, ki ga bodo javnosti predstavili predvidoma jeseni, poleg naštetih vključeval še druge dokazano učinkovite ukrepe, ki jih že intenzivno preučujejo skupaj z ostalimi pristojnimi resorji. "Cilj je priprava zakonskega predloga, ki bo celovito urejal področje omejevanja tako tobaka kot drugih povezanih izdelkov in prispeval k zmanjšanju razširjenosti kajenja in velike škode, ki jo zaradi kajenja trpi tako posameznik kot celotna družba," je dodala.
Helena Koprivnikar z NIJZ pa je opozorila, da kajenje tobaka še vedno predstavlja pomemben javno-zdravstveni problem, pri čemer smo v Sloveniji ukrepe za zmanjševanje rabe tobaka nazadnje uvajali leta 2007. V tem času so druge države sprejele številne ukrepe, ki so pomembno vplivali na razširjenost in posledice kajenja, medtem ko smo pri nas na tem področju zaostali.
Stroka je po njenih besedah glede ukrepov zelo enotna. Med ključnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba uvesti, je tako naštela nadaljnje znatno zvišanje cene tobačnih izdelkov preko zviševanja njihove obdavčitve, poenotenje obdavčitve različnih vrst tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim, uvedbo velikih slikovno-besedilnih opozoril ter uvedbo enotnih embalaž.
Vir: STA
- Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), objavljeno v Uradnem listu RS št. 74/2015 z dne 2.10.2015, veljati začne 17.10.2015
- Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države, objavljeno v Uradnem listu RS št. 73/2015 z dne 30.9.2015, velja od 1.10.2015
- Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za imenovanje člana upravljalnega organa banke in hranilnice, objavljeno v Uradnem listu RS št. 73/2015 z dne 30.9.2015, velja od 1.10.2015
- Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter za statusna preoblikovanja, objavljeno v Uradnem listu RS št. 73/2015 z dne 30.9.2015, velja od 1.10.2015
- Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic, objavljeno v Uradnem listu RS št. 73/2015 z dne 30.9.2015, velja od 1.10.2015
- Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, objavljeno v Uradnem listu RS št. 73/2015 z dne 30.9.2015, veljati začne 30.11.2015
- Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 74/2015 z dne 2.10.2015, veljati začne 17.10.2015
- Pravilnik o pitni vodi, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 74/2015 z dne 2.10.2015, veljati začne 17.10.2015
- Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 73/2015 z dne 30.9.2015, velja od 1.10.2015
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2F), skrajšani postopek, EPA 794-VII
- Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah - Dopolnjen predlog zakona (ZEKom-1B), EPA 659-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije, Vlado Madžarske in Vlado Italijanske republike o večnacionalnih silah kopenske vojske (MITHUV-1), ratifikacija, EPA 1936-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 9 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B, ZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ....
- V DZ je v obravnavi novela E zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere namen je implementacija določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 30.9.2015 - 6.10.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 12 novosti | 8 novosti | 14 novosti | 1 novost | |
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 74/2015 z dne 2.10.2015 je bil objavljen Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi ter novela Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D).
- Vlada bo obravnavala Predlog spremembe Programa odprave posledic škode v gospodarstvu po poplavah v Sloveniji v oktobru 2014 z izhodišči za izvedbo v letu 2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 30.9.2015 - 6.10.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 12 novosti | 7 novosti | 11 novosti | 2 novosti | 35 novosti | 9 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 9 novosti | 1 novost | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 6 novosti | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 10 novosti | 3 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 160 novosti | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 5 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 44 novosti | 3 novosti | 14 novosti | 25 novosti | 6 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 13 novosti | 2 novosti | 9 novosti | 21 novosti | 3 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | 1 novost | ||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 4 novosti | 4 novosti | 5 novosti | 3 novosti | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 7 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 68 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.