Ustavno sodišče je presodilo, da je bila prva točka 4. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v neskladju z ustavo. Sporna določba zakona, ki je bil sicer leta 2014 noveliran, je bila v neskladju z ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta, so presodili ustavni sodniki in določili način izvršitve odločbe. Pobudo je na ustavno sodišče vložilo Okrožno sodišče v Ljubljani, potem ko je začelo presojati v pravdi države proti Draganu Tošiću in soobtoženim. Če namreč sodnik oceni, da neka določba, ki jo mora uporabiti, ni v skladu z ustavo, je dolžan postopek prekiniti in začeti presojo ustavnosti zakona.

Zakon o državnem odvetništvu
Odbor za pravosodje je za plenarno sejo DZ pripravil predlog zakona o državnem odvetništvu. Medtem ko zakon po mnenju vlade prinaša bolj učinkovito, fleksibilno in transparentno delovanje, pa mu v državnem pravobranilstvu in opoziciji očitajo, da zmanjšuje samostojnost in avtonomnost državnega pravobranilstva. V državnem odvetništvu bodo delovali generalni državni odvetnik in njegov namestnik kot funkcionarja ter višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki bodo imeli status javnih uslužbencev. Doslej so bili namreč državni pravobranilci funkcionarji, zaradi česar so bili po besedah ministra Klemenčiča vezani na usmeritvena navodila.

Priprta vrata Sodnega sveta
Odbor DZ za pravosodje je podprl tudi predlog zakona o Sodnem svetu. Predlog so poslanci popravili s številnimi dopolnili, med drugim so nekoliko omilili določbo, po kateri so seje Sodnega sveta zaprte za javnost. V skladu s sprejeto rešitvijo bodo seje zaprte le v primerih odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika. Sodni svet s predlogom dobiva nove pristojnosti. Med drugim bo pristojen za izbiro kandidatov za sodnike, nadzor njihovega dela, odločanje o napredovanjih in disciplinskih kršitvah. Na sodni svet se namreč prenaša pristojnost za vodenje disciplinskih postopkov. V Sodnem svetu so s predlogom "v grobem" zadovoljni, podpirajo ga tudi na vrhovnem sodišču.

Za polne pogoje višja minimalna pokojnina
Odbor DZ za delo je brez glasu proti podprl dopolnjeni vladni predlog novele pokojninskega zakona, po katerem bi tistim z najnižjimi pokojninami, ki so se upokojili s polnimi pogoji, zvišali pokojnino na 500 evrov. Gre za tiste, ki so imeli ob upokojitvi t. i. polne pogoje za upokojitev, ki pa so bili v posameznem obdobju različni. Ob mnenju nekaterih članov odbora, da bi bilo treba zvišati najnižje pokojnine ne glede na izpolnjevanje upokojitvenih pogojev, pa je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar opozoril, da so vsi ob upokojitvi "točno vedeli, ali izpolnjujejo pogoje ali ne".

Strožji nadzor medicinskih pripomočkov
Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil nova pravila, ki naj bi zagotovila strožji nadzor in boljšo sledljivost prodaje medicinskih pripomočkov, kot so umetni vsadki. V škandalu s prsnimi vsadki leta 2010 se je namreč izkazalo, da ima več sto tisoč žensk po svetu vsadke z industrijskim silikonom. Nova zakonodaja uvaja nenapovedane inšpekcije tovarn medicinskih pripomočkov, ko so izdelki že v prodaji, in strožje preglede delovanja pooblaščenih organov za certifikacijo teh izdelkov. Nova pravila bodo veljala tudi za proteze in slušne aparate. Poslanci so potrdili tudi zakonodajo z dodatnimi etičnimi zahtevami za diagnostične pripomočke, ki se uporabljajo med nosečnostjo ali za testiranje DNK.

Družinski zakonik in premoženjska razmerja med zakoncema
Novi družinski zakonik, ki je bil nedavno objavljen v uradnem listu, prinaša novosti v pravni ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema. Ali nova ureditev rešuje strokovna vprašanja, ki so bila izpostavljena v sodni praksi? Se s predvidenimi omejitvami razpolaganja z družinskim stanovanjem ter novo ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev, ženitnih pogodb in njihove registracije odpirajo nova? O teh vprašanjih bo pod vodstvom vrhovne sodnice dr. Mateje Končina Peternel razprava potekala na Stvarnopravnih dnevih, ki se bodo začeli 31. maja v Ljubljani.(TFL)