Sklepno dejanje prodaje NKBM

Sklad Apollo, ki skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) kupuje NKBM, je pridobil dovoljenje Evropske centralne banke za pridobitev kvalificiranega deleža v banki, so potrdili v Banki Slovenije. S tem se lahko odvije sklepno dejanje nakupa. Banka Slovenije je ob tem od Apolla zahtevala še razkritje poslovanja njegovega podjetja Biser Bidco in strateški načrt za NKBM. SDH je sicer pogodbo o prodaji NKBM z ameriškim investicijskim skladom Apollo in EBRD podpisal sredi lanskega leta. Vrednost posla je 250 milijonov evrov, Apollo bo lastnik 80-odstotnega deleža, EBRD pa 20-odstotnega deleža.

Arbitražno sodišče, ki naj bi določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je včeraj pripravilo izredno ustno obravnavo, na kateri naj bi razčistili, ali se bo arbitražni postopek še nadaljeval ali ustavil, kot to po poletnih zapletih zahteva Hrvaška. A arbitri so včeraj poslušali le argumente Slovenije, Hrvaška pa je obravnavo bojkotirala. Poleg tega je hrvaška misija pri Združenih narodih na predstavništva članic ZN v New Yorku poslala pismo zunanjega ministrstva s hudimi obtožbami na račun Slovenije glede arbitražnega postopka. Slovenijo obtožuje, da je s svojimi dejanji povzročila nepopravljivo škodo, a Zagreb ostaja pripravljen rešiti problem dvostransko.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je kritična do zadnje verzije novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki jo je dobila na vpogled pred nedavnim. Kot pravi v intervjuju za Mladino, jo moti predvsem možnost zbiranja podatkov o vseh, brez omejitev, in do tega, da novela policiji daje pravico do neselektivne rabe biometričnih podatkov. Kritična je predvsem do želje policije po samodejni prepoznavi in obdelavi registrskih tablic vseh vozil, ki se vozijo po slovenskih avtocestah. "Policija bi želela te podatke hraniti 30 dni in jih obdelovati," pravi. Ob tem dodaja, da utemeljitev, da bi policija to počela zato, ker je tak način dela cenejši ali udobnejši, ni sprejemljiva.

Na ministrstvu za zdravje so predstavili predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti, ki v primerjavi z veljavnim iz leta 1992 prinaša več novosti. Med drugim predvideva uvedbo licenc, namensko porabo presežka izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti, pa tudi možnost podelitve koncesije za najmanj 15 in največ 30 let.

Komisija DZ za nadzor javnih financ se je seznanila s poslabšanjem proračunske ocene, s katerim je Bruselj pred kratkim presenetil Slovenijo. Finančni minister Dušan Mramor je slabšo oceno pripisal neustrezni metodologiji in zatrdil, da Slovenija zmanjšuje primanjkljaj v skladu z načrti. Opozicija je zahtevala ukrepe.

V organizaciji Mladinskega sveta Slovenije in ljubljanske fakultete za družbene vede je potekala mednarodna konferenca o priznavanju neformalnega izobraževanja v formalnem izobraževalnem sistemu. Slovenski strokovnjaki so opozorili na neenotnost zakonodaje in pomanjkanje informiranosti v zvezi s priznavanjem izobraževanja oz. praktičnega usposabljanja.

Nove in nove zakonske omejitve, denimo na področju prodaje tobačnih izdelkov in alkohola, vodi le v krepitev črnega trga in kriminalnih združb, so ugotavljali udeleženci okrogle mize v sklepnem delu letošnjih dni korporativne varnosti. Po njihovem je treba več narediti že pri sami vzgoji mladih in osveščenosti celotne družbe. Vsakokratno omejevanje dostopnosti, celo dodatno označevanje cigaretnih škatlic, po mnenju nekdanjega prvega moža Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Iztoka Podbregarja pomeni pravi raj za tihotapce.(TFL)