Nič več masaže na državne stroške

Po poročanju STA je zdravstveni svet podprl predlog, da se celotna ročna masaža briše iz seznama storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Masaža celotnega telesa namreč po mnenju stroke ni učinkovita za zdravljenje oz. nima vpliva na izboljšanje stanja nobene bolezni ali poškodbe. V financiranju pa ostaja delna ročna masaža. Da pa bo predlog o izločitvi te pravice iz obveznega zavarovanja prišel v veljavo, ga mora še potrditi skupščina ZZZS, ki spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja potrjuje praviloma enkrat letno.

Na seji je DS sprva odločal o sprejetju veta na novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) ter novelo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-D). A so se kasneje pojavili še trije novi predlogi za odložilni veto. Interesna skupina delodajalcev je predlagala veto na novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F), komisija za državno ureditev pa še na Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) ter novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K).

Veto na novelo Kazenskega zakonika (KZ–1B) je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Ti so kritični do predvidenega zaostrovanja kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih avtorsko zaščitenih datotek, predvsem filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme. Po njihovi oceni gre za znaten odmik nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu.
Državni svet je z 22 glasovi za in sedmimi proti izglasoval tudi odložilni veto na novelo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-D). Veto je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem, sicer tudi predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).
Državni svet je v nadaljevanju s 25 glasovi za in dvema proti sprejel še odložilni veto na novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F). Svetniki so ocenili, da je zakonska novela protiustavna in neprimerna, poroča STA.
Novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F) je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS). Njen temeljni cilj je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.
Državni zbor bo moral ponovno odločati tudi o noveli zakona o Kazenskem postopku (ZKP-K) ter Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Državni svetniki so namreč tudi na ti dve zakonski besedili izglasovali odložilni veto.
Veto na novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je vložila komisija za državno ureditev, ki meni, da zakonske določbe niso premišljene. Državni svetnik Mihael Jenčič je opozoril na novost, ki jo prinaša zakon, predobravnavni narok, po katerem osumljenec nima pravice predlagati dokazov v svojo korist, poleg tega pa obdolženec ne more preklicati priznanja krivde. Opozoril je, da se takšen zakon ne bi smel sprejemati zato, da bi državni organi hitreje in bolj učinkovito zaključili postopke, pač pa bi moral veljati zlasti za storilce, ki morajo imeti določeno zaščito. Jenčič zakonskemu predlogu očita, da se preveč zgleduje po ameriškem sistemu.

Dan pred zasedanjema evropskih voditeljev, ki naj bi prinesla celovito rešitev za območje evra, je zaznamovala odpoved srečanja finančnih ministrov, ki velja za znamenje, da dogovora tudi pet pred dvanajsto še ni. Vrha EU in območja evra se bo v sredo udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle. Prva fronta je, naj vse vlade zagotovijo vzdržne javne finance in ukrepe za gospodarsko rast. Še posebej je pod drobnogledom Italija, ki mora v sredo evropske partnerice prepričati, da ustrezno ukrepa. Slovenija po navedbah finančnega ministrstva ni med državami, ki bodo morale v sredo prepričati o izpolnjevanju zavez. V Evropski komisiji so včeraj poudarili, da pri pritiskih na Berlusconija ne gre za "nikakršno ponižanje", ampak za strog medsebojni nadzor držav članic, saj položaj ene vpliva na vse. "Treba se bo navaditi na to," so opozorili.

Bolj agresivni otroci v starosti od osem do 12 let imajo raje nasilne računalniške in video igre kot njihovi manj agresivni vrstniki, kažejo rezultati študije, ki so jo izvedli raziskovalci z dveh nemških univerz. Študija je namreč pokazala, da so igre, ki jih imajo radi problematični dečki in deklice v omenjeni starostni skupini, bolj nasilne od iger, ki jih imajo radi njihovi manj problematični vrstniki. Vendar pa raziskovalci v proučevani skupini niso našli dokazov, da bi nasilne računalniške in video igre vodile v povečano agresijo v resničnem življenju. (TFL)