Slovenija koriščenje evropskih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2007-2013 na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada tudi uradno zaključuje 100-odstotno uspešno, so sporočili iz službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko. Zaključno poročilo za Evropski socialni sklad država še pričakuje. Evropska komisija je 100-odstotno uspešnost Slovenije pri dveh skladih potrdila po pregledu zaključnih poročil za operativna programa regionalnih razvojnih potencialov ter razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Sedaj bo država v roku 45 dni za že omenjena operativna programa prejela nakazilo zadnjih petih odstotkov oz. 167,26 milijona evrov, ki so jih začasno zadržali v Bruslju.

Rekordni dobiček DUTB
DUTB je lani dosegla rekordno raven dobička po davkih v višini 67 milijonov evrov. To je skoraj podvojilo kapital DUTB na 146,4 milijona evrov in dvignilo povprečno letno donosnost vloženega kapitala s popravki na 24,7 odstotka. Preteklo leto je bilo najuspešnejše v štiriletni zgodovini DUTB. Medtem ko je glavnina prilivov še vedno prišla iz posojilnega portfelja, je skoraj 100 milijonov evrov prilivov prišlo iz nepremičninskega portfelja. Tu izstopata predvsem veliki stanovanjski soseski Celovški dvori in Nokturno, ki sta bili lani skoraj v celoti prodani, poleg tega pa je bilo prodanih tudi veliko trgovinskih in poslovnih prostorov.

Iskanje kandidatov za varuha človekovih pravic
Aktualni varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer mandat poteče 23. februarja 2019, zato je predsednik republike Borut Pahor objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic v novem mandatu. Predloge je treba poslati najkasneje do 15. oktobra na naslov predsednikovega urada. Postopek se mora glede na zakon o varuhu začeti najpozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha. Nussdorferjeva se na poziv ne bo odzvala, v tem času pa tudi ne bo podala soglasja k morebitnemu predlogu, so sredi julija sporočili pri varuhu.

Napovedana razrešitev notarja
Ministrstvo za pravosodje se je po neuradnih informacijah odločilo za razrešitev notarja Jožeta Sikoška. Postopek zoper notarja je sprožilo po ugotovitvi, da je bil maja lani pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali pravic. Med spornimi Sikoškovimi ravnanji je tudi lanska overitev posojilne pogodbe v vrednosti 450.000 evrov med stranko SDS in državljanko BiH Dijano Đuđić. Po navedbah časnika Dnevnik je bil doslej v Sloveniji razrešen samo mariborski notar Tomislav Ajdič leta 2007 zaradi afere Satex oziroma 11 milijonov evrov posojil, ki jih je skupaj z dvema osebama pridobil od NKBM, a nikoli vrnil.

Več gospodarskega kriminala
Policija je v prvem polletju obravnavala 4998 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je za 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je bilo obravnavanih 4607 kaznivih dejanj. Med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete je bilo največ kršitev temeljnih pravic delavcev, so pojasnili na generalni policijski upravi. Med januarjem in junijem so policisti obravnavali 934 primerov takih kršitev, po številu obravnavanih primerov pa so v prvem polletju sledile poslovne goljufije (604 primerov), kazniva dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listih (451 primerov) in uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (370 primerov).

Morilcu ostaja 30 let zapora
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti Boštjana Koprivnikarja, ki je bil zaradi umora obsojen na 30-letno zaporno kazen. Pritožnik se je zavzemal, da bi mu sodišče prisodilo enotno kazen 20 let zapora, a bi bilo to po mnenju vrhovnih sodnikov v nasprotju z vsemi načelnimi izhodišči o izrekanju kazni pa tudi z načelom enakosti. Obsojenec se je pritožil na ESČP, njihova odločba mu je bila sicer v prid, a je vrhovno sodišče prepričano, da ugotovitev kršitve konvencijske pravice sama po sebi ne pomeni, da bo vložnik zahteve z njo uspel. Vrhovno sodišče je zato zadevo ponovno pretehtalo in presodilo, da je šlo za prekrito pravno praznino.(TFL)