Dnevne zakonodajne novosti / 20. marec 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 28/2025 z dne 25.4.2025
TEMA DNEVA
Kadrovanje pred poslanci
Tema dneva

Poslance ta teden čaka "kadrovska" seja, saj bodo sprejemali vrsto odločitev o imenovanjih na pomembne funkcije. Čaka jih odločanje o ustavnih sodnikih, fiskalnem svetu, generalnem državnem tožilcu ter nadzornikih SDH. Na dnevnem redu je tako odločanje o štirih kandidatih za ustavne sodnike, ki jih predlaga predsednik republike Borut Pahor. Poslanske skupine so o imenih kandidatov dosegle soglasje, politični konsenz pa so poslanci dosegli tudi pri kandidatih za člane fiskalnega sveta. Povsem gladko pa v DZ očitno ne bo šlo pri odločanju o vladnih kandidatih za nadzornika SDH. Enotne podpore na seji DZ očitno ne bo deležen niti kandidat za novega generalnega državnega tožilca Drago Šketa.

Nova opredelitev družine
Poslanci se bodo na marčnem zasedanju spopadli tudi s predlogom družinskega zakonika. Ta prinaša novo opredelitev družine, ki v ospredje postavlja otroka. V skladu s predlogom se bo odločanje o ukrepih za varstvo otroka preneslo na okrožna sodišča. Podaja pa tudi sistemsko ureditev pomoči za družino. Predlog določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. V poslanskih skupinah SDS in NSi se ne strinjajo z zapisano opredelitvijo in jo želijo vsaka s svojim dopolnilom spremeniti.

Usklajevanje delovne zakonodaje
Proces oblikovanja sprememb delovne zakonodaje se je le premaknil z mrtve točke. Ministrstvo za delo je namreč pripravilo nov osnutek sprememb treh zakonov. Pogajalska skupina v okviru Ekonomsko-socialnega cveta (ESS) je bila z najpomembnejšo spremembo, umikom predloga redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti, seznanjena v četrtek. Osnutki sprememb zakonov o delovnih razmerjih (ZDR), o urejanju trga dela in o inšpekciji dela so bili v javni razpravi do 9. decembra, na ministrstvu pa so skupaj prejeli 26 odzivov, največ na osnutek sprememb ZDR. Kot eden najbolj spornih se je izkazal ravno člen, ki določa odpovedni razlog nesposobnosti.

Kandidati za Haag in Eurojust
Ministrstvo za pravosodje razpisuje tri prosta mesta za člane stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika ali ustavnega sodnika, obvezno je tudi znanje angleškega ali francoskega jezika. Pogoj je tudi strokovno poznavanje mednarodnega prava in visok moralni ugled. Ministrstvo za pravosodje prav tako javno poziva državne tožilce k vložitvi prijav za imenovanje za nacionalnega predstavnika v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) za štiri leta. Rok za prijavo je 15 dni od objave poziva v uradnem listu.

Orodje za “žvižgače”
Evropska komisija je začela uporabljati novo orodje, ki bo posameznikom olajšalo opozarjanje komisije na tajne kartele in druge kršitve protimonopolnih pravil, hkrati pa jim omogočilo, da ostanejo anonimni. Novo orodje uporablja posebej zasnovan šifriran sistem sporočanja, ki omogoča dvosmerno komunikacijo. "Notranje informacije so lahko močno orodje za pomoč komisiji pri odkrivanju kartelov in drugih protikonkurenčnih ravnanj. Prek našega novega orodja je mogoče predložiti informacije, hkrati pa ohraniti anonimnost. Informacije lahko prispevajo, da bodo naše preiskave še uspešnejše, hitrejše in učinkovitejše, kar bo koristilo potrošnikom in celotnemu gospodarstvu EU," je poudarila evropska komisarka, pristojna za področje konkurence, Margrethe Vestager.

Pravilo podjetniške presoje in bančni posli
Število odškodninskih tožb proti menedžerjem se je izrazito povečalo in v javnosti najodmevnejše so prav tožbe proti bivšim bankirjem. Pri nas so odškodninski spori povezani predvsem s klasičnimi bančnimi posli, to je posli kreditiranja. Kreditna odločitev je vrsta odločitve, za katero se uporablja pravilo podjetniške presoje. Kako predpostavke za vstop v polje menedžerske diskrecije interpretirati v primeru kreditnih odločitev, bo – tudi s pomočjo primerjalno-pravnih zgledov – 22. in 23. marca 2017 na Pravni fakulteti v Ljubljani pojasnil profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru dr. Peter Podgorelec, ki se bo v tem okviru dotaknil tudi vprašanja položaja kreditnih odborov v bankah.(TFL)