povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - soodgovornost sopotnika - vinjenost voznika - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine - starost oškodovanca
Revizijsko sodišče sprejema pomen na drugi stopnji poudarjenih ugotovitev, po katerih je oškodovanec pred nesrečo preživel dan z voznikom, ki ga je tudi dobro poznal, da sta skupaj jedla in pila in da je zato oškodovanec nedvomno vedel, koliko alkohola je spil voznik. Soglaša tudi z oceno pritožbenega sodišča da je kot sedemnajstletnik že pridobil toliko izkušenj, da bi mogel in moral opaziti, da je voznik spil mnogo preveč, da bi lahko varno vozil. Zaključek o tem, da je revident soodgovoren za pretrpljeno škodo v obsegu 20%, je zato tudi po oceni revizijskega sodišča pravilen in v skladu z določilom 192. člena ZOR.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če bi lahko v obravnavani zadevi izvedba katerega od zavrnjenih dokaznih predlogov vnesla dvom v ugotovljena odločilna dejstva, bi bilo sodišče dolžno izvesti tak dokaz v skladu z obdolženčevo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21431
KZ (1977) člen 127.ZKP člen 105.
nevestno gospodarjenje - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi
V opisu kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja po 127. členu KZ-77 je navedeno, da je obsojenec izročal zasebnemu podjetju, ki ni bilo likvidno, gotovino v obliki kratkoročnih posojil brez potrebnih zavarovanj in poroštev za vračilo danih posojil. Ob tem ni potrebno, da bi izrek vseboval navedbe, na kakšen način bi moral obsojenec ravnati, da bi v popolnosti izključil možnost nastanka škode. Opisano dajanje posojila namreč samo po sebi zajema očitek opustitve obsojenčeve obveznosti glede preverjanja likvidnosti posojilojemalca in dolžnosti, da za dana posojila iz družbenih sredstev zahteva zavarovanje.
Čeprav je sodišče v obsodilni sodbi ugotovilo višino škode, povzročeno s kaznivim dejanjem, je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Taka odločitev je v nasprotju s 105. členom ZKP, kljub temu pa ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Sodišče je namreč v razlogih, zaradi katerih je oškodovanca napotilo na pravdo, navedlo, da so v teku dogovori z oškodovanim podjetjem za povrnitev dolga, ne pa ker bi dopustilo možnost, da obsojenec ni povzročil v izreku ugotovljene škode.
V Zakonu o tujcih, niti v Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v RS, ni podlage za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po uradni dolžnosti. Postopek za izdajo tega dovoljenja se začne na prošnjo.
razveza prodajne pogodbe - ugovor neizpolnitve vzajemne obveznosti
V sodni praksi ni sporno vprašanje ali mora sodišče samo po uradni dolžnosti ugotoviti obveznosti strank pri vzajemnih izpolnitvah. Velja namreč pravilo, da sodišče le na ugovor dolžnika izreče v sodbi, da je dolžan izpolniti obveznost samo, če izpolni svojo obveznost tudi tožnik.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodbo Vrhovnega sodišča
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper sodbo Vrhovnega sodišča (2. odstavek 420. člena ZKP), razen ko gre za primer iz 4. odstavka 421. člena ZKP.
izvršba na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ugotovljeno je, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti drugemu tožencu na nepremičnine vl. št. 31 k.o..., da sta to nepremičnino pridobila drugi toženec in tretja toženka z veljavno in formalno popolno prodajno pogodbo od prve toženke, da ta listina obstoja, je pa tožnica nima. Pri takem stanju stvari je 168. člen ZIZ pravna podlaga za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - odškodninski spor - dokazovanje
Tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od vsega začetka tožila vse tožene osebe v eni pravdi (prvi odstavek 191. člena ZPP), a te pravice ni izrabila. Zato ne gre za izjemno situacijo, v kateri bi moralo odločati Vrhovno sodišče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice
Obtožba ni prekoračena (9. točka 1. odstavka 371. člena ZKP), če je sodišče namesto "...si se pritepel" v izrek sodbe navedlo "...si pritepenec". Vsebinsko gre namreč za povsem enak očitek obsojencu, tako da je podana objektivna identiteta med dejanjem iz obtožbe ter dejanjem, kot je opisano v izreku pravnomočne sodbe.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prepovedan prehod čez državno mejo - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ilegalno spravljanje ljudi čez državno mejo že samo po sebi predstavlja nevarnost za ljudi zaradi stalne možnosti nastanka nepredvidljivih zapletov pri prehodih čez mejo in tudi zaradi slabih pogojev, v katerih poteka njihovo izvajanje, in sta tako ogrožena njihova varnost kot tudi zdravje ljudi, ki se na tak način spravljajo čez mejo. Poleg tega pa morajo za opravljanje takih "uslug" plačevati glede na njihovo socialno stanje visoke denarne zneske.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z navedbo, da ugotovitev sodišča, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja prišteven, ni pravilna, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni, se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne ugotavlja.
izločitev sodnika - sodelovanje pri izdaji sklepa o višini stroškov in pri izdaji pritožbene odločbe
Ker je ista sodnica kot predsednica senata sodišča prve stopnje odmerila obsojenčevemu zagovorniku nagrado, nato pa kot sodnica poročevalka v zunajobravnavnem senatu sodelovala pri izdaji s pritožbo izpodbijane odločbe, je bila s tem kršena določba 5. točke 39. člena ZKP, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
postopek za preklic pogojne obsodbe - seja senata - nenavzočnost obsojenke in zagovornika na seji senata
Sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe ne opravi glavne obravnave ampak sejo oziroma narok, na katerem navzočnost strank in oškodovanca ni obvezna.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VS40570
ZOR člen 124, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 137, 138, 214, 357, 358, 358/4, 358/6, 591, 591/1. ZPPSL člen 122, 122/1.ZZ člen 65, 65/1, 65/3.
neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - odpoved najemne pogodbe - vrnitev danega - najemna pogodba - razdrtje pogodbe - zakup - najem nepremičnine - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev v zakup dane stvari - upravljanje zavoda - stečaj najemnika vrnitev vnaprej plačane najemnine
Najemna pogodba preneha veljati z odpovedjo (ali morebitnim pretekom odpovednega roka po odpovedni izjavi). Najemodajalec postane nepošteni pridobitelj vnaprej plačane najemnine od dneva izteka odpovednega roka (214. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Od tedaj naprej tečejo zamudne obresti od vnaprej plačane najemnine.
Drugačni so učinki pri razdrtju pogodbe. Če je nasprotna stranka prejela denar, ga mora vrniti z obrestmi od dneva prejema izplačila naprej in ne od trenutka, ko začne izjava učinkovati.
ZPPSL člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/5.ZOR člen 229, 232, 232/2.ZPP člen 224.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna dražba - stečajni postopek - javna obljuba nagrade - unovčenje dolžnikovega premoženja - pogoji za udeležbo na javni dražbi - predložitev izjave po členu 154/5 ZPPSL - uveljavljanje napak pri javni dražbi v stečajnem postopku - tožba na neveljavnost pogodbe
Pravna podlaga za razveljavitev že opravljene javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika ni niti v ZPPSL niti v ZOR. Nepravilnosti v postopku prodaje se zato lahko uveljavljajo le s tožbo na neveljavnost pogodbe iz petega odstavka 154. člena ZPPSL.
Tudi za zahtevek za razpis nove javne dražbe ni pravnega temelja.
krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost - predhoden preizkus tožbe
Kadar se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, lahko stori to samo v fazi predhodnega preizkusa tožbe, to je, pred je tožba poslana tožencu zaradi odgovora.
zahteva za varstvo zakonitosti - plačilni nalog - pojem verodostojne listine - zapadlost (odškodninske) terjatve
Plačilni nalog lahko izda sodišče samo za zapadlo denarno terjatev, katere obstoj dokaže upnik z verodostojno listino. Takšna listina pa z vidika tožeče stranke ni faktura, ki jo je upnik tožeče stranke izdal slednji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Očitki proti posameznim sodnikom oz. očitki, nanašajoči se na druge postopke, niso "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP, zaradi katerega lahko Vrhovno sodišče ugodi predlogu stranke za določitev drugega sodišča, ki je stvarno pristojno, za odločanje v zadevi.
pripor - sklep o priporu - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo
Za odgovor na vprašanje, ali je pripor neogibno potreben za varnost ljudi, je treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti in presoditi okoliščine, povezane z odnosom do oškodovancev, načinom ravnanja z njimi in pogoji, katerim so bili izpostavljeni, ter druge okoliščine, ki so značilne za primer. Šele na podlagi tako ugotovljenih okoliščin in ob upoštevanju načina storitve kaznivih dejanj ter osebnih lastnosti obdolženca je omogočeno zanesljivo sklepanje, da nevarnost ponovitve teh kaznivih dejanj pomeni ogrožanje varnosti ljudi.