Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor, ob pogoju vzajemnosti (Ustavni zakon o spremembi 68. člena Ustave RS, Ur.l. RS, št. 42/97). Ker zakon o pogojih, pod katerimi bi tujci lahko pridobili lastninsko pravico na nepremičninah, še ni sprejet (9. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, Ur.l. RS, št. 33/91-I) oziroma Državni zbor še ni ratificiral mednarodne pogodbe iz 68. člena Ustave RS, tujci kot upravičenci do denacionalizacije ne morejo dobiti podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi in tudi ne pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, temveč le odškodnino.
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - izguba zavarovalnih pravic zaradi vinjenosti - ugotavljanje dejstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pojem pravnega standarda
Ali je tožnik kazal znake vinjenosti po obravnavani nesreči, je ključno vprašanje tega spora med strankama, ker je od odgovora nanj odvisno, ali je tožnik izgubil svoje pravice iz zavarovanja. To vprašanje je povsem dejanske narave, na katerega lahko odgovorijo priče in strokovnjak. Tu ne gre niti za pravni standard, ki je sestavljen iz dejanskih in pravnih prvin. Opisano sporno dejstvo, ki ga je zatrjevala in dokazala tožena stranka, pomeni del dejanskega stanja, na podlagi katerega je odločalo sodišče.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Ker ZZVN čas vojne opredeljuje samostojno in pri tem ne napotuje na uporabo drugih predpisov, le-teh pri opredeljevanju časa vojne v postopkih odločanja po ZZVN ni mogoče upoštevati.
V primeru, ko je bil objekt zgrajen pred uveljavitvijo ZUN (1984) in prostorski izvedbeni načrt ni bil sprejet, je določanje funkcionalnega zemljišča za obstoječi objekt upravna stvar, o kateri odloča za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ v upravnem postopku v skladu z merili, pogoji in načeli prostorsko ureditvenih pogojev ter na njihovi podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21494
KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložitev obtožnega predloga, če to stori upravičeni tožilec, in izdaja odredbe, s katero sodnik določi glavno obravnavo, sta procesni dejanji za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja, ki pretrgata zastaranje kazenskega pregona.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec med drugim napada dejanske zaključke pravnomočne sodbe, s katerimi ne soglaša, in ponuja lastno presojo zagovora ter izvedenih dokazov s prikazom vzrokov, ki so privedli do njegovega kaznivega ravnanja, utemeljuje razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
URS člen 22, 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Eden od pogojev po 1. odstavku 442. člena ZKP za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti je, da je bil pred tem že zaslišan. Ker se zaslišanje nanaša na kaznivo dejanje, ki ga obdolžencu očita obtožba, tej zahtevi v konkretni zadevi ni bilo zadoščeno, saj je bila obsojenka zaslišana o temeljni obliki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ne pa tudi o njeni kvalificirani obliki, ki jo obsojenki očita pred začetkom glavne obravnave spremenjeni obtožni predlog.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-2, 3-8. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS) člen 1, 1/1, 1/2-9, 3, 3/2-2, 3/3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč članom društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - povzročitev škode vojaški sili, obrambni sposobnosti ali gospodarski moči države - nedovoljena trgovina - nedovoljena špekulacija
Pogoj za obstoj kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD je obstoj družbe, ki ima namen, določen v 2. členu istega zakona, in konkretna pomoč obsojenke taki združbi. Zgolj sestajanje obsojenke z I.K., ki je bil pred odhodom v tujino njen prijatelj in je zaradi tega iskal stik z njo, ter dejstvo, da je bil ob teh stikih prisoten še kdo, ki ni niti identificiran, je veliko premalo za trditev, da je šlo za družbo v smislu 8. točke 3. člena ZKLD.
Namen doseči nesorazmerno premoženjsko korist je znak kaznivega dejanja po 3. členu ZTŠS. Zato ne zadostuje, da je v opisu dejanja navedena zgolj cena, po kateri je obsojenka kupovala glavnike, in cena, za katero jih je prodajala, ampak bi moral biti obseg nakupov in prodaje glavnikov konkretiziran ter izračunana višina pridobljene premoženjske koristi.
Zgolj prodaja enajstih volov, čeprav zaradi tihotapljenja, ne predstavlja napada na gospodarsko moč države v smislu določb 2. točke 3. člena ZKLD.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojenec ni hranil 124 tablet bromazepama, kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo, ampak le 106 tablet s to substanco, in da sta sodišči neutemeljeno šteli, da izgled in dimenzija tablet ter preliminarni test na prisotnost mamil zadostujejo za ugotovitev, da so tudi tablete iz vzorca 8A vsebovale bromazepam, vložnik drugače ocenjuje izvedene dokaze. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZPOmK člen 40, 40/2. ZUS člen 69, 69/2.ZUP člen 221.
zadržanje učinkovanja koncentracije
V upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke, sprejet na podlagi drugega odstavka 40. člena ZPOmK je konstituiral pravico tožeče stranke do uresničevanja glasovalnih pravic med postopkom koncentracije in s tem tudi sporno pravno razmerje; sodišče prve stopnje pa je s spremembo števila glasovalnih pravic z začasno odredbo (po vsebini sprejeto prav tako na podlagi 40. člena ZPOmK) preseglo okvir odločanja po drugem odstavku 69. člena ZUS ter hkrati že prejudiciralo odločitev o glavni stvari, kar pa ni stvar odločitve o zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21613
KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/1, 112/3, 146, 146/1.ZKP člen 53, 53/3, 147, 147/3, 433.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - grdo ravnanje - zasebna tožba kot predlog za pregon - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona
Vložitev zasebne tožbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na oškodovančev predlog, je po vsebini predlog za pregon, ki pa ne pretrga zastaranja kazenskega pregona.
Ravnanje sodišča, ki je zasebno tožbo kot ovadbo posredovalo državnemu tožilcu, ne pretrga zastaranja kazenskega pregona. Gre za pošiljanje vloge pristojnemu organu, da odloči, ali bo zoper obdolženca zahteval uvedbo kazenskega postopka, ne pa za tako procesno dejanje, ki je naperjeno na pregon storilca.
Tožnica v konkretni zadevi ni bila izpostavljena nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njenih sodelavcev, če so jo od doma pregnali partizani, slednjega pa ZZVN ne ureja. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21497
KZ člen 134, 134/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - izbitje zoba - naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je obsojenec z načinom svojega ravnanja, s tem ko je udaril starejšega in vinjenega oškodovanca v vitalni del njegovega telesa (udarec s pestjo v obraz, zaradi česar je izgubil edini zob, pomemben za učvrstitev in nošenje proteze), naklepno napadel oškodovančevo telo, je glede na itenziteto udarca privolil tudi v nastanek telesne poškodbe, ki jo je dejansko povzročil s svojim dejanjem. Zaradi tega ni mogoče zaključiti, da je obsojenec privolil le v nastanek lahke telesne poškodbe, niti ni mogoče sprejeti, da so v njegovem ravnanju podani le zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ker ni vedel za oškodovančevo posebno lastnost v spodnji čeljusti.
ZPP člen 39, 41, 191, 195, 350, 350/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 174, 200, 200/2, 201, 201/1. ZOSRL. ZOTMR člen 128.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna odškodnina - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - povrnitev škode - pritožba - obseg pritožbenega preizkusa - odgovornost lastnika letala - trenažni let kot nevarna dejavnost - smrt hčerke
Pritožbeno sodišče je omejeno s prvostopenjskimi razlogi samo toliko, kolikor se ti nanašajo na dejanske ugotovitve, pri pravni argumentaciji pa ti razlogi pritožbenega sodišča v ničemer ne omejujejo.
Ker niti ZDSS niti ZRS nimata določb o pristojnosti za odločanje v sporih o odločbi o hrambi statuta (sindikata), to pomeni, da ne gre za kolektiven delovni spor iz 6. člena ZDSS. Glede na to, da o hrambi statuta z odločbo odloča upravni organ, pri čemer za izpodbijanje te odločbe ni predvideno drugo pravno varstvo, je sodno varstvo lahko zagotovljeno le v upravnem sporu.
Iz pogodbe o opravljanju trenerskega dela in del sekretarja kluba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ne izhaja, da bi bila to pogodba o opravljanju začasnih oziroma občasnih del v smislu delovno pravnih predpisov. Pogodba se nanaša na dela, ki ne ustrezajo niti pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot redno delo v delovnem razmerju niti občasnemu ali začasnemu delu. Pogodba ima elemente podjemne pogodbe (pogodbe o delu), kot jo določa Zakon o obligacijskih razmerjih v 600. členu. Predvsem zato, ker delo ni začasno ali občasno, ne gre za delo oziroma pogodbo o delu iz 4. točke 4. člena ZDSS. Zato spor, ki izvira iz takega razmerja, ne more biti individualni delovni spor, ampak je lahko spor iz civilnopravnega razmerja.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ker tožnik ni predložil dodatnih zdravniških potrdil, ki bi izkazovala njegovo zdravljenje, sodišč ni prepričal o protipravnem dejanju in vzročni zvezi med takim ravnanjem in zatrjevano škodo, še manj o toženkini odgovornosti. To pa so elementi, ki morajo biti kumulativno izkazani za nastanek odškodninske terjatve.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - trajanje življenjske skupnosti - simbolična preživnina
Tožničin preživninski zahtevek zoper toženca ni utemeljen, ker je bilo ugotovljeno, da se zaradi le tri leta trajajoče zakonske skupnosti njene premoženjske razmere in njen celoten socialni položaj vključno z zdravjem, niso v ničemer spremenili. Zaradi njene poroke s tožencem in sledeče razveze zakonske zveze z njim že po treh letih, se tako okolnosti na njeni strani, ki so odločilnega pomena za priznanje pravice do preživnine po določilu 81. člena ZZZDR, niso spremenile.
Kakor hitro tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do preživnine v breme toženca, ni podana niti podlaga za priznanje simbolične preživnine.
pripor - ponovitvena nevarnost - prepovedan prehod čez državno mejo - varnost ljudi - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
V izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (postopek teče zaradi kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ) je poleg ugotovitev o izkoriščanju stiske prebežnikov z jemanjem visokega plačila za usluge v zvezi z ilegalnimi prehodi čez državno mejo, pri čemer je bila ogrožena njihova eksistenca, tudi dovolj razlogov o tem, da so bili prebežniki v več primerih, ko so bili pripeljani v bližino državne meje, prepuščeni sami sebi. S tem je v zadostni meri ugotovljena ogroženost varnosti ljudi.