Upravno sodišče je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker glede na dopustno razlago domneve nelojalnosti ni pozvalo tožnika, naj navede dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija to domnevo, nato pa bi te navedbe in dokaze moralo presoditi na glavni obravnavi.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
ugotovitev državljanstva
Ker sta tožnici imeli prvič možnost uveljavljati dejstva in okoliščine o ravnanjih, ki bi izpričevala lojalnost, šele v tožbi, bi ju sodišče moralo v skladu s 44. členom ZUS pozvati, da se izjavita tudi glede domneve nelojalnosti ter navedeta morebitna dejstva in okoliščine, s katerimi jo izpodbijata.
dohodnina - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - vložitev napovedi za odmero dohodnine
Če zavezanec za dohodnino ne vloži napovedi za odmero dohodnine, mu organ ne more priznati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ker je to olajšavo mogoče uveljavljati le do poteka roka za vložitev napovedi.
Odločba o imenovanju notarja ni upravni akt, ki bi moral imeti vse sestavne dele odločbe iz prvega odstavka 207. člena in iz drugega in tretjega odstavka 209. člena ZUP (1986).
Kandidati, ki se prijavijo na razpis, imajo ob izpolnjevanju pogojev pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani.
izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodeljena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu
Ker je bil tožnici v kazenski zadevi postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ne more v isti zadevi uspešno uveljaviti isto obliko pravne pomoči po ZBPP.
Ker je zapor trajal manj kot tri mesece, potem pa je tožnika poslal na dela nemški delovni urad, pri čemer je to delo imelo elemente delovnega razmerja, tožniku ni mogoče priznati niti statusa zapornika niti statusa delovnega deportiranca.
obračun carine - zavezanec za plačilo - začasen uvoz
S tem, ko je tožeča stranka v polje 8 UCD sebe navedla kot carinskega zavezanca, je prevzela obveznost plačila in drugih uvoznih dajatev, če uporabnik blaga svoje obveznosti izvoza predelanega blaga ne bo izpolnil.
stečajni postopek - izločitvena pravica - ločitvena pravica - nepristna hramba - državne blagovne rezerve
Na blagu, prejetem v hrambo in obnavljanje državnih blagovnih rezerv, ne obstaja izločitvena pravica, če iz pogodbe o hrambi izhaja, da je shranjevalec dolžan vrniti enako količino istovrstnega blaga, ker gre v takem primeru za nepristni depozit.
V enakem primeru na blagu ne more obstajati pravica do ločenega poplačila iz tistega blaga, na katerem je hkrati zatrjevana izločitvena pravica.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti - vsebinska povezanost pravdnih zadev
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da sta pravdi (opr. št. P 281/2002 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in opr. št. P 435/2000 Okrajnega sodišča v Velenju) vsebinsko tesno povezani, zato ima soproga tretjetožene stranke kot solastnica gospodujočega zemljišča in upravičenka na služnostni poti v pravdnem postopku opr. št. 435/2000 zaradi služnosti poti pred Okrajnim sodiščem v Velenju tudi v tej pravdi interes na izid te pravdne zadeve. Tesna povezanost obeh zadev pomeni okoliščino, ki bi lahko prispevala k smotrnosti ali bi ovirala nemoten potek postopka v tej zadevi.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je izgubil življenje v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - pogoji za priznanje statusa
Status žrtve vojnega nasilja po določbi 8. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče priznati otroku, katerega starš je izgubil življenje zaradi nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945, ker je le to obdobje relevantno za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Obnovo upravnega spora je mogoče predlagati le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Interpretacijska odločba Ustavnega sodišča RS pomeni drugačno uporabo materialnega prava, to pa tudi ni obnovitveni razlog. Začasno odredbo je možno uspešno predlagati le v primerih (še) odprtega upravnega spora, ko o pritožbi (še) ni odločeno. Zato zgolj na podlagi predloga za obnovo postopka, ki je bil na prvi stopnji pravilno zavržen, tudi začasne odredbe ni možno predlagati.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3. ZUS člen 74.
ugotovitev državljanstva
Glede na razlago domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ po ustavnem sodišču, bi moralo upravno sodišče tožnika pozvati, naj navede dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija domnevo nelojalnosti in te navedbe in dokaze presoditi na glavni obravnavi. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo RS, mora imeti med drugim zagotovljen tudi trajni vir preživljanja v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost.
zaščitena kmetija - dedovanje - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Če je predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila po prejšnjih predpisih z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, se izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo ugotavlja po postopku, ki ga predpisuje prvi odstavek 25. člena ZDKG. Po tem postopku se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
ZD člen 107, 107/1, 107/2, 107/3, 112, 112/2, 137,137/3.OZ člen 558, 567, 1060.
izročilna pogodba med izročevalcem in osebo, ki ni njegov potomec - obličnost - overitev pogodbe pri notarju - preužitkarska pogodba
Razlogi za strožjo obličnost izročilnih pogodb ob pogojih iz 107. člena ZD v primerjavi s takšnimi pogodbami, ki niso sklenjene med prednikom in potomcem, so med drugim v tem, da gre pri potomstvu za zakonite dediče prvega dednega reda z učinki glede veljavnosti pogodbe, če se (ne) strinjajo z njo vsi potomci in posvojenci, oziroma glede neokrnjenosti pravice izročevalčevega zakonca do nujnega deleža. Nadalje, strinjanje potomcev in posvojencev z izročilno pogodbo lahko pomeni po vsebini odpoved dedovanju glede izročenega premoženja, za takšno dejanje pa je spet potrebna sodna overovitev. Če se omenjene osebe ne strinjajo s pogodbo oziroma ne sodelujejo pri njeni sklenitvi, je moral sodnik pogodbeni stranki opozoriti na posledice tega dejstva. Vse našteto ne pride v poštev pri sklenitvi pogodbe med prevzemnikom in tretjo osebo ali sorodnikom, ki ni izročevalčev potomec.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06832
URS člen 14, 22.ZS člen 109. ZPP (1977) člen 421, 421/9.
načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - materialnopravne pravice - obnova postopka - razlogi za obnovo - nova dejstva in dokazi - sodba v drugi podobni zadevi - enako dejansko stanje - privatizacija stanovanj
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka. Takšna sodba namreč ne more biti del dejanskega stanja sodbe v obravnavani zadevi.
Obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi je lahko uspešen le, če bi sodišče na njihovi podlagi ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ker druga sodba, kot rečeno ne more biti del dejanske podlage sodbe, tudi ne more biti dejstvo ali dokaz po 9. točki 421. člena ZPP (1977).
Ustava določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Ta pravica do enakega varstva pravic zajema v povezavi z načelom enakosti pred zakonom poleg procesnih tudi materialnopravne pravice, kar pomeni, da mora sodišče v enakih zadevah materialno pravo uporabljati enako. Vendar je o kršitvi tega načela mogoče govoriti le takrat, ko se neka sodna odločba odmika od ustaljene sodne prakse (ne pa posamične sodbe). Nadalje, mora iti za sodno prakso, ki jo verificira oziroma izoblikuje vrhovno sodišče. Pri napadeni odločitvi bi moralo iti za samovoljno, arbitrarno odločitev, pri primerjani odločitvi pa za pravilno odločitev.
Čeprav je sodišče prve stopnje navedlo, da bo solastninska pravica na vrnjenih zemljiščih vpisana v zemljiško knjigo, to pa je že bilo izvedeno, to pojasnilo ni kršitev, ki bi vplivala na njegovo odločitev.
Zadeva zaradi poškodovane ključavnice na balkonskih vratih v stanovanjski hiši, v kateri stanuje tožeča stranka in v kateri ji je nastala škoda v višini 1.000,00 SIT, ni pomembna za njen osebni in socialnoekonomski položaj, zato tožeča stranka ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na letnico graditve sporne nepremičnine, ne pomenijo novega dejstva v tej zadevi, saj je bila ta okoliščina zatrjevana že v prejšnjem postopku. Kot novi se tudi ne morejo upoštevati dokazi, ki jih je stranka tedaj predlagala, pa niso bili izvedeni.