ZPP člen 370, 370/1, 389, 389/1, 401, 401/1, 408, 408/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ne glede na njegovo morebitno nepravilnost, nima narave pravnomočne sodne odločbe. Proti takemu sklepu vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni naperjena proti pravnomočni sodni odločbi, zato je zahtevo treba zavreči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve navedbe v zvezi z datumom vročitve prvostopne sodbe predstavljajo utemeljevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnika zatrjujeta, da višina škode ni zanesljivo ugotovljena, uveljavljata razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stvarno in krajevno pristojno isto sodišče, ki je odredilo pripor in izreklo oprostilno sodbo, sama po sebi še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Trditev v predlogu, da bi sojenje pri Okrožnem sodišču na Ptuju porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost, je nekonkretizirana.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker je glede na vsebino določbe 2. točke 42. člena KZ sodišču prepuščeno, da ob ugotovljenih in ocenjenih posebnih olajševalnih okoliščinah presodi, ali bo z zakonom predpisano kazen omililo ali ne, sodišče ni prekoračilo pravice, ki mu jo daje omenjena določba KZ, s tem ko v konkretnem primeru ni uporabilo omilitvenih določb. Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 8/1.ZPKri člen 3, 3/1-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da se je obsojenec na domu svojega očeta povezal z banditom F.P., ne pomeni nobenega od izvršitvenih dejanj, naštetih v 14. točki 3. člena ZKLD. V tem pogledu prav tako niso relevantne navedbe v izreku, da je bil obsojenec navzoč pri pogovoru, pri katerem so razpravljali o akcijah križarjev in da je slišal, da se je tolpa sestala na drugem mestu ter o pomoči, ki jo je bila tolpa deležna v hrani in pijači.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 44.
ugotovitev državljanstva
Ker tožniku ni bila dana možnost, da bi domnevo nelojalnosti izpodbijal v upravnem postopku in ker v tožbi ni jasno navedel, zakaj jo izpodbija, bi ga moralo upravno sodišče pozvati, naj navede dejstva in predloži dokaze, s katerimi jo izpodbija in jih nato presoditi na glavni obravnavi.
URS člen 26.ZOR člen 154.ZUstS člen 45, 45/2, 45/3.SZ člen 150, 150/1. Metodologija za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitni-h stanovanjih.
protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države - neprofitna in tržna najemnina - protiustavnost določb SZ
Če ustavno sodišče ne razveljavi protiustavnega podzakonskega predpisa, se podzakonski predpis uporablja še naprej. Njegova uporaba ni protipravna.
Samo dejstvo, da je tožnik delal za organizacijo TODT, ni zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
Sodba obravnava vprašanje odgovornosti za škodo, nastalo glede na razvezo prodajne pogodbe, v višini razlike vrednosti za 13 m2 manjše stanovanje in znesek penalov, plačanih zaradi zamude pri izročitvi stanovanja.
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost v upravnem postopku izdanega lokacijskega dovoljenja, upošteva sodišče samo tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale v času njegove izdaje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišče
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da nezadovoljstvo tožeče stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.
ZTLR člen 53.ZPP člen 187, 187/2, 189, 189/2, 367, 367/2, 377. Zakon o razlastitvi (1957) člen 4, 86, 88, 89.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti - ustanovitev služnostne pravice s sodno odločbo - solastninska pravica na nepremičnini - priznanje dejstev - enotni sosporniki - obstoj pravde - negativna ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Glede na načelo najugodnejšega dejanja sodišče priznanje enega od sospornikov upošteva le, če priznajo vsi. Če le en sam prereka navedbe nasprotnika, je treba izvajati dokazovanje. V situaciji, ko je sodišče po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da z upravno odločbo ni bila ustanovljena vtoževana stvarna služnost, priznanje enega od sospornikov ni moglo imeti pomena in posledic, kakršne mu pripisuje revizija, torej pomena odločilnega dejstva. V tem smislu pa je tudi razumeti obrazložitev sodišča druge stopnje, da priznanje tega tožnika "na odločitev v zadevi ne vpliva".
Tožeča stranka je vložila negativno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica ne obstaja), tožena stranka pa pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica obstaja). Tožbena zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe sta bila v obravnavanem primeru identična, in je identičnost bila podana tako v odločilnem subjektivnem pogledu, kot v objektivnem pogledu. Kasnejša pozitivna ugotovitvena tožba tožene stranke na ugotovitev, da služnostna pravica obstaja, ni bila dovoljena in jo je zato sodišče pravilno zavrglo (drugi odstavek 189. člena ZPP).
Revizija ima sicer prav, da gre v primeru stvarnopravne negativne ugotovitvene tožbe za vrsto ugotovitvene tožbe, ki nima neposredne podlage v določbah Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6 /1980 do 36/1990, v nadaljevanju ZTLR), kar pa ne pomeni, da sodišče o zahtevku iz take tožbe ne bi smelo meritorno odločiti. Tako tožbo omogoča določba drugega odstavka 187. člena ZPP, med drugim, če ima tožnik pravno korist od tega, da sodišče ugotovi neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo Vrhovnega sodišča
Ker je pritožba redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper tako sodbo tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21578
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 83, 83/1, 83/4, 216, 216/1, 219, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.KZ člen 310, 310/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stanovanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - skrajšani postopek - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - kazniva dejanja zoper javni red in mir - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izločitev zapisnika o hišni preiskavi
Pojem stanovanja je v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje Stanovanjski zakon. Stanovanje je vsak prostor, ki je namenjen bivanju in predstavlja zasebni življenjski prostor določene osebe. Stanovalec takšnega prostora uživa varstvo ustavnih svoboščin do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, zato mu je treba v skladu s 3. odstavkom 36. člena URS oziroma 1. odstavkom 216. člena ZKP omogočiti uveljavitev pravice, da je sam navzoč pri hišni preiskavi ali da je navzoč njegov zastopnik.
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določbo 1.
odstavka 216. člena ZKP, bi moralo sodišče v skladu z določbami 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 83. člena ZKP iz spisa izločiti zapisnik o opravljeni hišni preiskavi in ob njeni izvedbi najden dokaz.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti v zvezi z njegovo neogibno potrebnostjo za varstvo ljudi navedlo, da nekontrolirano spravljanje beguncev preko meje Republike Slovenije in njihovo gibanje po slovenskem ozemlju gotovo ogroža varnost državljanov in ljudi s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tudi ljudi, ki jih storilci spravljajo preko državnih meja, ker da ti ljudje za svojo pot v izbrano državo izročajo organizatorjem velikokrat ves svoj prihranek, včasih tudi celotno premoženje, pri čemer pa so za storilce zgolj "le nekaj", s čimer se da dobro zaslužiti, ter da osnovne življenjske potrebe niso nikomur več pomembne. Ti razlogi ne zadostujejo, saj so v tolikšni meri posplošeni, da bi se lahko nanašali na katerikoli primer storitve kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ. Neogibnost pripora je treba utemeljiti z okoliščinami, razvidnimi iz konkretnega primera.