Stranki spora sta z zavarovanjem vrnitve posojila z zastavno pogodbo le nadomestili prejšnje zavarovanje z nakazilom. Samo nadomestitev obstoječega zavarovanja z drugim ni naklanjanje ugodnosti upniku. Že to zadostuje za ugotovitev, da predpostavka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja sklenitve zastavne pogodbe ni izpolnjena.
Rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 249. člena ZUP (1986) začne teči od vročitve odločbe zakonitemu zastopniku, ki je bil stranki postavljen, ker je bila ta tuj državljan in neznanega prebivališča.
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo oškodovancev kot tožilcev zoper sodbo sodišča prve stopnje. S tem ko je vsakemu kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo povprečnino, ni kršilo določbe 2. odstavka 98. člena ZKP. Z napadeno sodbo namreč ni odločilo niti v celoti niti deloma v obdolženčevo korist.
URS člen 26.ZOR člen 154.ZUstS člen 45, 45/2, 45/3.SZ člen 150, 150/1. Metodologija za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitni-h stanovanjih.
protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države - neprofitna in tržna najemnina - protiustavnost določb SZ
Če ustavno sodišče ne razveljavi protiustavnega podzakonskega predpisa, se podzakonski predpis uporablja še naprej. Njegova uporaba ni protipravna.
ZPP člen 100, 100/1, 367, 367/2, 377, 385, 391, 391/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - najemna pogodba - plačilo najemnine - aktivna legitimacija solastnika v najem dane nepremičnine - smrt stranke med pravdo - zastopanje v pravdi - prenehanje pravdnega pooblastila - vstop dedičev v pravdo
Smrt stranke med pravdo res povzroči konec njene pravne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, namesto nje pa vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje. Zavrnitev tožbenega zahtevka ene od tožečih strank, ki je med pravdo umrla, pa je ves čas postopka imela pooblaščenca, zato ne predstavlja kršitve niti po materialnih, niti po procesnih predpisih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - blatenje ugleda sodišča
Dolžnik in sodišče prve stopnje v svojih vlogah navajata dolžnikovo nezaupanje v delo sodišča ter blatenje ugleda sodišča in sodnic, ki tam izvajajo sodniško funkcijo. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 44.
ugotovitev državljanstva
Ker tožniku ni bila dana možnost, da bi domnevo nelojalnosti izpodbijal v upravnem postopku in ker v tožbi ni jasno navedel, zakaj jo izpodbija, bi ga moralo upravno sodišče pozvati, naj navede dejstva in predloži dokaze, s katerimi jo izpodbija in jih nato presoditi na glavni obravnavi.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 8/1.ZPKri člen 3, 3/1-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da se je obsojenec na domu svojega očeta povezal z banditom F.P., ne pomeni nobenega od izvršitvenih dejanj, naštetih v 14. točki 3. člena ZKLD. V tem pogledu prav tako niso relevantne navedbe v izreku, da je bil obsojenec navzoč pri pogovoru, pri katerem so razpravljali o akcijah križarjev in da je slišal, da se je tolpa sestala na drugem mestu ter o pomoči, ki jo je bila tolpa deležna v hrani in pijači.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21578
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 83, 83/1, 83/4, 216, 216/1, 219, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.KZ člen 310, 310/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stanovanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - skrajšani postopek - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - kazniva dejanja zoper javni red in mir - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izločitev zapisnika o hišni preiskavi
Pojem stanovanja je v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje Stanovanjski zakon. Stanovanje je vsak prostor, ki je namenjen bivanju in predstavlja zasebni življenjski prostor določene osebe. Stanovalec takšnega prostora uživa varstvo ustavnih svoboščin do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, zato mu je treba v skladu s 3. odstavkom 36. člena URS oziroma 1. odstavkom 216. člena ZKP omogočiti uveljavitev pravice, da je sam navzoč pri hišni preiskavi ali da je navzoč njegov zastopnik.
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določbo 1.
odstavka 216. člena ZKP, bi moralo sodišče v skladu z določbami 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 83. člena ZKP iz spisa izločiti zapisnik o opravljeni hišni preiskavi in ob njeni izvedbi najden dokaz.
ZTLR člen 53.ZPP člen 187, 187/2, 189, 189/2, 367, 367/2, 377. Zakon o razlastitvi (1957) člen 4, 86, 88, 89.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti - ustanovitev služnostne pravice s sodno odločbo - solastninska pravica na nepremičnini - priznanje dejstev - enotni sosporniki - obstoj pravde - negativna ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Glede na načelo najugodnejšega dejanja sodišče priznanje enega od sospornikov upošteva le, če priznajo vsi. Če le en sam prereka navedbe nasprotnika, je treba izvajati dokazovanje. V situaciji, ko je sodišče po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da z upravno odločbo ni bila ustanovljena vtoževana stvarna služnost, priznanje enega od sospornikov ni moglo imeti pomena in posledic, kakršne mu pripisuje revizija, torej pomena odločilnega dejstva. V tem smislu pa je tudi razumeti obrazložitev sodišča druge stopnje, da priznanje tega tožnika "na odločitev v zadevi ne vpliva".
Tožeča stranka je vložila negativno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica ne obstaja), tožena stranka pa pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica obstaja). Tožbena zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe sta bila v obravnavanem primeru identična, in je identičnost bila podana tako v odločilnem subjektivnem pogledu, kot v objektivnem pogledu. Kasnejša pozitivna ugotovitvena tožba tožene stranke na ugotovitev, da služnostna pravica obstaja, ni bila dovoljena in jo je zato sodišče pravilno zavrglo (drugi odstavek 189. člena ZPP).
Revizija ima sicer prav, da gre v primeru stvarnopravne negativne ugotovitvene tožbe za vrsto ugotovitvene tožbe, ki nima neposredne podlage v določbah Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6 /1980 do 36/1990, v nadaljevanju ZTLR), kar pa ne pomeni, da sodišče o zahtevku iz take tožbe ne bi smelo meritorno odločiti. Tako tožbo omogoča določba drugega odstavka 187. člena ZPP, med drugim, če ima tožnik pravno korist od tega, da sodišče ugotovi neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo Vrhovnega sodišča
Ker je pritožba redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper tako sodbo tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnika zatrjujeta, da višina škode ni zanesljivo ugotovljena, uveljavljata razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost v upravnem postopku izdanega lokacijskega dovoljenja, upošteva sodišče samo tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale v času njegove izdaje.
Sodba obravnava vprašanje odgovornosti za škodo, nastalo glede na razvezo prodajne pogodbe, v višini razlike vrednosti za 13 m2 manjše stanovanje in znesek penalov, plačanih zaradi zamude pri izročitvi stanovanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Zagovorniku, ki je zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je glede na določbo 4. odstavka 70. člena ZKP pooblastilo prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Ker ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
Za presojo ponovitve kaznivih dejanj, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zadostuje za odreditev ali podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
Čim je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, ni potrebno obrazlagati, zakaj ni upravičena uporaba milejšega ukrepa.