določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija sodišča iz razlogov smotrnosti - izločitev sodnikov - nujna delegacija
Razlogov za delegacijo pristojnosti ni, ker sodišče prve stopnje v svoji vlogi ne navaja razlogov smotrnosti in prav tako ne drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih naj bi v zadevi postopalo drugo sodišče. Navaja le osebno poznanstvo tožene stranke s sodniki Okrajnega sodišča v Velenju, kar kaže na to, da bo morda, če bodo izločeni prav vsi sodniki pristojnega sodišča, zaradi izločitve potrebna nujna delegacija po 66. členu ZPP, toda šele potem, ko bo odločeno o izločitvi vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Velenju po postopku, ki je naveden v 72. členu ZPP.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status izgnanca in delovnega deportiranca
Ker je tožnica ves čas med vojno živela in delala v kraju stalnega prebivališča, že zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanke, niti delovne deportiranke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena v izgnanstvu - trajanje
Ker je bila tožnica rojena staršem, ko je zoper njih trajal ukrep izgnanstva, en mesec pred koncem druge svetovne vojne, ne izpolnjuje pogoja (iz 3. člena ZZVN) za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
sprejem v državljanstvo RS - pogoj dejanskega življenja v RS - uporaba materialnega prava
Ker se pravno razmerje rešuje po materialnem predpisu, ki velja v času izdaje odločbe prve stopnje, ni pomembno, ali je stranka izpolnjevala pogoje ob vložitvi prošnje.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov
Zagovornik se v zahtevi za varstvo zakonitosti zgolj posplošeno sklicuje na mnenje, ki ga je izvedenec izdelal po njegovem naročilu, ne da bi konkretno navedel, na katera pomembna dejstva bi izvedba tega dokaza odločilno vplivala in iz katerih razlogov utemeljitev sodišča o tem, zakaj izvedba dokaza ni potrebna, ni sprejemljiva. S tem ni izkazal dovolj visoke stopnje verjetnosti, da bi izvedba navedenega dokaza lahko odločilno vplivala na dejanske zaključke pravnomočne sodbe glede obsojencu očitanega načina ravnanja, zato neizvedba tega dokaza ne pomeni kršitve obsojenčeve pravice do obrambe.
denacionalizacija nepremičnin - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Kakšno je razmerje med določbami ZDen in drugimi splošnimi predpisi, ki urejajo premoženjsko in odškodninsko področje, je določeno v prvem odstavku 6. člena ZDen. V drugem odstavku 72. člena, ki je v razmerju do drugih splošnih predpisov, ki urejajo premoženjsko in odškodninsko področje, specialni predpis, pa je določeno, da se odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen ne priznavajo. Razlaga te določbe ZDen kot specialnega zakona po načelu a contrario pa pripelje do materialnopravnega zaključka, ki ga je sprejelo v izpodbijani pravnomočni sodbi sodišče druge stopnje, da so, ne glede na določbe ZTLR, ki se nanašajo na izročitev plodov, ki se lahko uveljavljajo v zvezi z izročitvijo stvari in ki so povezani tudi z lastninsko pravico na stvari, zahtevki, kakršne v tej pravdi uveljavlja tožeča stranka proti toženi stranki, utemeljeni že na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen. Iskanje drugih pravnih podlag izven določb ZDen za odločitev o podlagi tožbenega zahtevka tožeče stranke tako sploh ni potrebno, ne dovoljeno.
S tem, ko je bil tožniku odrejen inšpekcijski ukrep - prepoved gnojenja sadovnjaka, ki ima zakonito podlago v Zakonu o sanitarni inšpekciji, ni bilo nedovoljeno poseženo v lastninsko pravico.
avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje v prometu - pojem tujega vozila - vozilo registrirano v SFRJ - odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja - osamosvojitev RS
Slovenski zavarovalni biro ni pasivno legitimiran za povrnitev škode oškodovancu, ki mu je nastala v prometni nezgodi s strani motornega vozila, ki je bilo v času škodnega dogodka leta 1973 registrirano in zavarovano v eni od republik tedanje skupne države SFRJ.
Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je za dovoljenost revizije odločilna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki pa v predmetnem sporu ne presega 1.000.000 tolarjev.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.OZ člen 17. ODZ paragraf 294.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - načelno pravno mnenje - vrnitev pritiklin
Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.
podlage odškodninske odgovornosti - pojem nedopustnega ravnanja ali škodljivega dejstva - odločba upravnega organa - zastaranje pregona - devizni prekršek
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21574
ZKP člen 498, 498/1.KZ člen 63, 63/3, 69. ZKPPK člen 6, 23, 23/1.
postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odvzem predmetov
Ker odločba o odvzemu predmetov, izdana na podlagi 1.odstavka 489. člena ZKP, ne vsebuje nikakršnih utemeljenih razlogov o konkretni nevarnosti, da bi osumljenec storil kaznivo dejanje, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Iz Zakona o kontroli predmetov iz plemenitih kovin (ZKPPK) ne izhaja, da promet predmetov iz plemenitih kovin, ki glede čistoče ne dosegajo 585 tisočink, v Republiki Sloveniji ni mogoč. Iz določila 1. odstavka 23. člena navedenega zakona je namreč razvidno, da se le predmeti iz plemenitih kovin, ki glede čistoče ne dosegajo niti najnižje stopnje, predpisane v 6. členu, vendar pa imajo v zlitini več kot 200 tisočink plemenite kovine, ne štejejo za predmete iz plemenitih kovin in ne smejo v promet.
izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sodišče v izvedenskem mnenju ni ugotovilo pomanjkljivosti in ker je ocenilo, da glede pravilnosti in s tem strokovnosti mnenja ni podan utemeljen dvom, ni bilo podlage za ravnanje po 258. členu ZKP.
Glede na 44. člen ZDen in uporabljeno metodologijo ( Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, pritožba s pavšalnimi ugovori ne more uspeti.
ZOR člen 189, 210, 210/4, 216, 931, 931/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska (Z Triglav AK-92/XI) člen 4, 4/2-2, 9, 9/1-9, 13, 13/1, 15, 15/5.
revizija - pravni interes za revizijo - že plačana zavarovalnina po sodbi - zavarovanje avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - rop - vojno stanje v BIH - dolžnost plačila zavarovalne vsote - ugotavljanje višine škode - splošni zavarovalni pogoji
Zavarovalnici, ki plača zavarovalnino na podlagi pravnomočne sodbe, z revizijsko odločbo ali ob morebitnem novem sojenju pa je odškodnina znižana ali pa tožbeni zahtevek sploh zavrnjen, ostane možnost, da zahteva vrnitev (preveč) plačanega zneska. Tako ima torej pravni interes za vložitev revizije.
Tudi če so bili v času dogodka v Bosni še upori, ni dokazano, da bi bil obravnavani rop politično obarvan. Šlo je očitno za rop, kakršni se dogajajo tudi v drugih državah, kjer ni nobenega vojnega stanja in uporov.
Za razsojo o zavarovalnini se ne uporabi 189. člen ZOR.
Če gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo objekta na območju, ki se ureja s PUP, sosed lahko uspe predvsem z ugovori, da izdano lokacijsko dovoljenje ni v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija oz. da lokacijska dokumentacija ni pripravljena na podlagi določb odloka, podatkov o obstoječem stanju zemljišča in objektov ter investitorjevih podatkov o namenu in zmogljivosti objekta.
URS člen 29.ZKP člen 370, 370-4, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker se sodišče po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, Vrhovno sodišče obsojenčevih pripomb na glavni obravnavi in pritožbenih navedb ni upoštevalo v okviru obravnavanja tega izrednega pravnega sredstva.
Če je z izpodbijano sodbo izrečena kazenska sankcija v mejah, ki jih določa KZ in torej ni bil kršen kazenski zakon, Vrhovno sodišče v okviru odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja primernosti izrečene kazenske sankcije. To je le pritožbeni razlog (4. točka 370. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se vložnik ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem kot posledico dokazne ocene na glavni obravnavi izvedenih dokazov, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče (2. odstavek 420. člena ZKP).
osebno zavarovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - tabela invalidnosti - dolžnost plačila zavarovalne vsote - trajna invalidnost
Kot sestavni del zavarovalne pogodbe sta sodišči upoštevali Splošne pogoje za nezgodno zavarovanje oseb NE - 88 kot pogodbeno materialno pravo. Pogodbeno pravo mora stranka v pravdnem postopku izkazati. Tožeča stranka se sklicuje na Splošne pogoje ŽZ 90 a, ki jih ni predložila in jih zato ni mogoče upoštevati.