prodaja na obroke - razveza pogodbe in zahteva za popolno plačilo kupnine - uporaba pravil o prodaji na obroke - leasing pogodba
Ker pa je šlo med pravdnima strankama za leasing pogodbo (upoštevajoč tudi splošne pogoje, ki so bili po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje sestavni del pogodbe), je sprejeta odločitev utemeljena predvsem v določilu četrtega odstavka 546. člena ZOR, po katerem lahko prodajalec, če ne razdre pogodbe (zaradi kupčeve zamude s plačevanjem obrokov), zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine. To določilo pa se glede na določbo prvega odstavka 550. člena ZOR uporablja tudi pri zakupnih pogodbah z določilom, da bo v zakup dana stvar prešla v zakupnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino (leasing pogodbe).
preživljanje otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Višina prispevka za preživljanje mladoletne tožnice je bila določena ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah. Te so na strani tožnice (doraščanje in prehod v srednjo šolo) opredeljene kot podlaga za zvišanje toženčevega preživninskega prispevka, na strani toženca pa je odpadla obveznost preživljanja dveh otrok, kar je izboljšalo njegove premoženjske razmere. Oboje je podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka in sicer tako ob uporabi določbe petega odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 14/89), kot tudi ob uporabi določbe 79. člena navedenega zakona. Vendar pa pri tem ni izostala ocena, ki se nanaša na zvišanje toženčevih življenjskih stroškov zaradi bolezni.
odgovornost za stvarne napake - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost izključitve
Zakon o obligacijskih razmerjih v 486.čl. predvideva pogodbeno omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Vendar določa, da je pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti nično, če je napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca (2. odst. 486.čl. ZOR). Prav to je storil toženec, ko je zamolčal dejansko prevožene kilometre, zato je pogodbeno določilo "videno - kupljeno" z izključitvijo reklamacij (tč.7 pogodbe z dne 2.8.1990) nično.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščina, da so zapuščinsko premoženje v vseh treh zapuščinah solastninski deleži na isti nepremičnini, ni razlog, zaradi katerih bi bilo potrebno določiti pristojnost istega sodišča za izvedbo vseh postopkov.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Po presoji revizijskega sodišča so odškodnine za vsako posamično obliko škode ustrezno odmerjene, ker so pri tem upoštevane vse pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na višino odmerjene odškodnine. Pri tem je ugotoviti, da so bile ustrezno in pravilno upoštevane vse specifičnosti tožničinega primera in da je celokupno odmerjena odškodnina ustrezna tudi okvirom, ki se na področju odškodninskega prava izražajo v primerjavi z drugimi podobnimi škodnimi primeri. V zvezi z revizijskimi izvajanji, ki zadevajo odškodnino za bodoče telesne bolečine in odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je opozoriti, da se ti dve obliki škode prepletata (saj so telesne bolečine oziroma telesne neugodnosti v tem primeru glavni izraz škode tudi iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Stvaren obseg vseh treh oblik škode je bil v danem primeru pravno pravilno ovrednoten v priznanih višinah odškodnin in zato ni utemeljena revizija tožnice, da so bile odškodnine za nepremoženjsko škodo prenizko odmerjene.
Pravico iz darilne pogodbe, s katero je denacionalizacijski upravičenec na darovanca prenesel podržavljeno nepremičnino, lahko ta uveljavlja v zapuščinskem postopku po denacionalizacijskem upravičencu, ne pa v denacionalizacijskem postopku.
povrnitev gmotne škode - pravična denarna odškodnina - rušenje hiše - odločba o razlastitvi ni izdana
Tožnica je upravičena do izplačila nastale škode zaradi porušitve hiše in sicer v višini vrednosti le-te. Tožnica nima svoje hiše več zaradi ravnanj toženke. Toženka se ne more otresti svoje odgovornosti do tožnice s stališčem, češ da z njo ni v kakem poslovnem razmerju oziroma, da ni izdala razlastitvene odločbe. Nobena od teh okoliščin ni pravno odločilna: spor ne temelji na pravno poslovni podlagi, odsotnost razlastitvene odločbe pa toženke tudi ne oprošča odškodninske odgovornosti do tožnice. Če toženka namreč ni neposredno pred posegom v tožničino lastnino izdala razlastitvene odločbe (kot bi to morala po takrat veljavnem zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe - Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 itd), zaradi tega ni prenehala njena obveznost, da po dejansko opravljeni razlastitvi in dejanski razlaščenki povrne pravično odškodnino za porušeno hišo (glede na stanje hiše v času razlastitve in njeno vrednost v času cenitve).
denacionalizacijski upravičenec - zahteva - nepopolna vloga
Če stranka v roku, ki ga določi upravni organ, ne dopolni denacionalizacijskega zahtevka v skladu z določbo 62. čl. ZDen, odloči upravni organ na podlagi predloženih podatkov.
Določba 12. čl. ZDen se uporabi šele, če se ugotovi, da denacionalizacijski upravičenec nima jugoslovanskega državljanstva.
Pri ugotavljanju, ali je bilo zemljišče namenjeno za gradnjo, ki je bilo razlaščeno na podlagi zakona o razlastitvi iz leta 1957, ki ni naveden med predpisi v 3. členu ZDen, podržavljeno neodplačno (2.
odst. 90. čl. v povezavi s 4. čl. ZDen), se sedanja vrednost tega zemljišča določi po tem, ali so bila ta zemljišča v času podržavljenja zazidana, nezazidana in komunalno opremljena oz.
neopremljena (3. in 4. odst. 11., 13., 14. in 15. čl. navodila o merilih oz. metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja).
Če je tožena stranka odločila v času veljavnosti novega obrtnega zakona (Ur.l. RS, št. 50/94) tako, da je odpravila prvostopno odločbo in sama rešila stvar, ni smela uporabiti določbe prejšnjega obrtnega zakona (Ur.l. SRS, št. 35/88, 24/89) o prenehanju obratovalnice tožeče stranke, saj ta zakon v času njene odločitve ni veljal več.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da je bila sporna oporoka zapisana dne 6.1.1978, da jo je oporočitelj lastnoročno podpisal in da listina z dne 6.1.1978 tudi sicer vsebuje vse elemente, ki so po 64. členu zakona o dedovanju potrebni za veljavnost pismene oporoke pred pričami, je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno kot neutemeljen zavrnjen.
ZOR člen 161, 162, 165, 165/4, 200.ZZZDR člen 4, 4/1, 4/2.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega - dovoljena samopomoč - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravice in dolžnosti staršev do otrok
Vsebina krivdne odgovornosti staršev ni opredeljena zgolj s splošnim pojmovanjem zanemarjanja vzgoje otrok, temveč je lahko podana tudi takrat, če skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja njihovega mld. otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je bil ml. toženec v šoli vedenjsko poseben precej nemiren, inpulziven, do brata in sošolcev pogosto verbalno agresiven, imel je pomanjkljivo samoobvladanje in je reagiral nepremišljeno. Zraven je bil pri vsaki stvari, ki jo je bilo posebej obravnavati (če je bilo npr. v šoli kaj razbito ali poškodovano), po šoli pa se je pogosto družil s skupino otrok, ki je pohajkovala po D.. Starša, ki sta po ugotovitvah nižjih sodišč za take otrokove lastnosti vedela, svojega nadzora nad otrokom nista poostrila in ga prilagodila posebnim lastnostim otroka. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilen zaključek, da je njuna odškodninska odgovornost na podlagi določbe 4. odstavka 165. člena ZOR podana, saj njuna skrb ni bila v zadostni meri prilagojena prej navedenim lastnostim otroka in tudi ne v zadostni meri naravnana na usmerjanje otrokovih ravnanj v situacijah v katerih se je znašel otrok in ki so bile za oba starša lahko pričakovane in predvidljive.
ZUKZ člen 1. ZPP (1977) člen 16, 16/3, 354, 354/2, 354/2-3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - mednarodni element
Res sodba nima razlogov o "jurisdikciji Republike Slovenije", pri čemer bržkone meri revizija na mednarodno sodno pristojnost (primerjaj smiselno tretji odstavek 16. člena ZPP), vendar je to razumljivo, saj tožena stranka v pritožbi ni načela tega vprašanja, drugostopenjsko sodišče pa po uradni dolžnosti ni dolžno navajati razlogov za pristojnost slovenskega sodišča, če ne gre za spor z mednarodnim elementom (1. člen zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih). Tožeča stranka je postavila na podlagi razdrte pogodbe vrnitveni zahtevek, izražen v denarju. Čeprav je v ozadju tega menjalna pogodba za avtomobila s tujo registracijo, tu ne gre za mednarodni element v pravnem razmerju. Celo, če bi posegli ob obravnavanem spornem razmerju v samo menjalno pogodbo in njen nastanek, ni videti nobene zakonske podlage (pogodba je bila sklenjena v naši državi, tu naj bi bila izpolnjena, toženec ima premoženje v naši državi itd.) za presojo, da gre za razmere z mednarodnim elementom, še manj pa za kakšno navezno okoliščino, ki bi izključevala slovensko sodno pristojnost.
Pritožbeno sodišče po povedanem neizzvano ni dolžno razlagati, zakaj ni podana kakšna izmed absolutnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP in tako tudi ne iz 3. točke tega predpisa.
ZIL člen 6, 14, 14/1, 53, 53/1, 54, 56, 57, 57/2, 58, 63, 64. Pravilnik člen 17.
model - prijava - pogoji
Zavrženje prijave po 56. členu ZIL je možno na podlagi ugotovitve kumulativno izpolnjenih pogojev po tej določbi in sicer, če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po 2. odst. 55. člena tega zakona in zato ni mogoče ravnati po prijavi.
Po določbi 1. odst. 6. člena ZIL tožena stranka vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na varstvo izumov in znakov razlikovanja. Ker ZIL nima določb, ki se nanašajo na obrazložitev sklepov (in odločb), mora biti na podlagi 3. člena ZUP sklep obrazložen v skladu s 1. odst. 222. člena ZUP.
prometni davek - vodenje posebne evidence pri oprostitvi plačila prometnega davka
Tožeča stranka navaja, da ji je bil neupravičeno naložen v plačilo prometni davek zaradi nevodenja evidence o porabi materiala po 3. odstavku 55. člena ZPD. Po tej določbi se mora voditi evidenca o nakupu, gibanju in porabi teh proizvodov po njihovi vrsti, količini in vrednosti, ki se mora ujemati s podatki iz računa o nakupu, prejemnice, dostavnice, tovornega lista ali drugih listin. Samo če razpolaga s takšno evidenco, je lahko deležna oprostitve plačila prometnega davka. Zahtevana posebna evidenca je zato formalen, popoln, zbiren, nazoren in sproten prikaz določenega dela poslovanja v pravni osebi, ki ga ne morejo nadomestiti raztreseni podatki na različnih mestih in listinah, kot to v nasprotju s citirano zakonsko določbo meni tožeča stranka. Pri tem ni prezreti, da se taka evidenca zahteva in mora obstajati posebej, poleg računov o nakupu blaga.
Zahtevane evidence tožeča stranka torej ni vodila in ji je bilo zato upravičeno naloženo plačilo prometnega davka.
revizija - odločanje v mejah razlogov, navedenih v reviziji - sklicevanje revidenta na prejšnje vloge - obresti na vnaprej plačano kupnino
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, se pravi, da sledi postopku, ki se je že pravnomočno končal (prvi odstavek 382. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zato je sodišču tudi naloženo, da preizkusi izpodbijano sodbo v zelo omejenem obsegu - v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (386. člen ZPP). Spričo povedanega revizijsko sodišče ne more in ne sme upoštevati tistega, na kar se revident le sklicuje, ne navede pa konkretno, kaj uveljavlja. Zato je moralo sodišče iti mimo razlogov, ki jih je toženka navajala v svoji pritožbi in na katere se v reviziji le sklicuje.
Ker ZDRS ne ureja pridobitev državljanstva otrok, če je eden izmed staršev pridobil državljanstvo RS po rodu, otrok, rojen pred 25.6.1991, pa državljanstvo druge republike bivše SFRJ, se določba 2. odstavka 14. člena zakona uporablja tudi za te primere.
denacionalizacijski upravičenec - vračanje dela delniškega kapitala - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokazno breme o obsegu podržavljenega premoženja nosi denacionalizacijski upravičenec. Samo z izpovedjo prič, ki so posredno bile seznanjene s številom podržavljenih delnic, ni dovolj zanesljivo izkazano število podržavljenih delnic.