zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti - obseg pooblastila - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
1) Odvetnik J.R. iz L., ki je do pravnomočnosti sodbe zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je dne 13.2.1996 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ne da bi priložil obsojenčevo pooblastilo za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva. VS RS je zato zahtevo za varstvo zakonitosti s spisom vrnilo Okrožnemu sodišču v L., na poziv tega sodišča pa je odvetnik poslal pooblastilo obsojenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
2) Zagovornik obsojenca s tem, ko skuša prikazati oškodovankino izpovedbo kot neresnično, izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu čl. 420/II ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Po 221.a členu ZPP sodišče v primerih, ko na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Dokazno breme pa leži na tistemu, ki nekaj trdi, razen, če zakon ne določa drugače.
ugotovitvena tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Bistvo spora med pravdnima strankama je v vprašanju, ali je bil tudi poslovni prostor, ki leži v pritličju stanovanjske hiše na J., T. 28, predmet dne 6.6.1983 sklenjene prodajne pogodbe. Z drugimi besedami to pomeni, da obstaja med pravdnima strankama spor o tem, ali je toženec na podlagi prodajne pogodbe z dne 6.6.1983 pridobil kakšne pravice tudi glede poslovnega prostora oziroma o tem, ali je med pravdnima strankama glede tega poslovnega prostora sploh nastalo kakšno pravno razmerje. Razjasnitev navedenih spornih vprašanj pa je tožeča stranka lahko zahtevala tudi z ugotovitveno tožbo (1. odstavek 187. člena ZPP), za vložitev katere je izkazala tudi pravno korist (v primeru, da sporni poslovni prostor ni bil predmet prodajne pogodbe z dne 6.6.1983, bo ta poslovni prostor predmet denacionalizacije v postopku, ki je že v teku). Ne glede na določbo že omenjenega 187. člena ZPP pa tožeči stranki ni mogoče odrekati pravice (in pravnega interesa) za vložitev ugotovitvene tožbe tudi zaradi dejstva, da je bila k vložitvi tožbe, s katero naj bi se ugotovilo, da toženec ni lastnik spornega poslovnega prostora, napotena tudi s pravnomočnim sklepom opr. št. 363-9/92 z dne 11.11.1992, ki ga je izdal organ, ki vodi denacionalizacijski postopek.
Tožena stranka ima prav, da je zemljiška knjiga javna knjiga, ki jo vodi sodišče in glede katere velja kot eno izmed temeljnih načel tudi načelo zaupanja v podatke, ki so vpisani vanjo. Pri sklicevanju na podatke zemljiške knjige pa tožena stranka prezre, da se na načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige lahko sklicuje le pošteni pridobitelj, ki je bil v dobri veri.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZUP člen 143.
ugotovitev državljanstva
Nelojalnost iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ se pri osebah nemške narodnosti domneva. Toda stranki, ki v postopku domnevi nelojalnosti ugovarja, mora biti dana možnost, da dokazuje lojalnost osebe, katere državljanstvo se ugotavlja (143. člen ZUP).
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - sprememba tožbe - dejanska in pravna podlaga - sprememba tožbene podlage
Samo splošno navajanje v reviziji vrste kršitev, ki jih je mogoče po zakonu uveljavljati, ne da bi stranka konkretno opisala oziroma opredelila vsebino razlogov, ki jih uveljavlja, ni dovolj, da bi jih sodišče upoštevalo. Uradni preizkus v reviziji je močno skrčen: le na procesno kršitev iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Tožeča stranka je do konca glavne obravnave, in to tudi še po razveljavitvi prvostopne sodbe, trdila, da je bila pogodba sklenjena, da je od nje odstopila oziroma jo razdrla, navzlic temu tožila za njeno razveljavitev in končno še podrejeno za njeno razvezo.
Zatrjevala je dogovor o vikendski parceli, za katero se je izkazala, da je kmetijsko zemljišče, in da toženec do pomladi 1992 ni uredil, da bi se dalo na njej graditi, po postavitvi podrednega zahtevka pa je še trdila, da se ta odložni ali razvezni pogoj ni izpolnil. Torej nič takšnega, kar bi kazalo na nesporazum, na neujemanje izjav volje. Gre torej za to, da trdi v dejanskem pogledu nekaj drugega, kot je to trdila do konca glavne obravnave. To pomeni spremembo istovetnosti zahtevka in nadalje spremembo tožbe (prvi odstavek 191. člena ZPP), ki pa je dovoljena le do konca glavne obravnave (prvi odstavek 190. člena ZPP). Po povedanem torej ne gre le za pravno kvalifikacijo.
Pravno odločilno dejstvo za odločitev (o tem sporu) je, da se je toženec v razmerju do tožnika obnašal kot prodajalec, da je bil on "gospodar posla".
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je ob priliki sklepanja pogodbe toženec izročil tožniku tudi svojo vizitko. Na vizitki ni bil naveden toženčev status v podjetju. Če pa njegov status ni naveden, bi ga toženec moral tožniku jasno izkazati na drug način. Ugotovljeno pa je bilo, da je toženec sprejel kupnino, zanjo izstavil potrdilo v svojem imenu na papirju, iz katerega ni bilo razvidno, da sklepa posel za koga drugega, nato pripeljal zobozdravstveni stroj, ga potem ponovno prevzel zaradi popravila in se tudi angažiral za spremembo posameznih delov, ter končno tudi odpeljal posamezne dele tega stroja. Če pa je tako, ugovor, da toženec ni nastopal kot prodajalec, ni utemeljen.
Po 131. členu ZOR pogodbe res ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. Vendar pa pri izpolnitvi, kakršna je bila dogovorjena, to je zobozdravstveni stroj, ni mogoče govoriti o neznatni neizpolnitvi, če manjkajo tako vitalni deli stroja kot je ultrazvočni aparat oziroma če gre za odmontiranje elektronske plošče, ki je potem bila nameščena v drug stroj drugje.
prometni davek - davčna osnova prometnega davka od prodaje rabljenih avtomobilov
1. Davčna osnova, od katere je treba obračunati in plačati davek od prometa rabljenih avtomobilov, je njihova prometna vrednost. Ta se načeloma določa po prodajni ceni. Če pa ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ sam.
2. Eden od načinov za ugotovitev prometne vrednosti je tudi uporaba kataloga - cenika rabljenih osebnih avtomobilov, izdelanega na podlagi podatkov o cenah, ki veljajo na tržišču.
Višje sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine - prestane in bodoče ter neprijetnosti med zdravljenjem upoštevalo v pravi meri upoštevalo vse elemente, ki jih kot relevantne predpisujeta 200. in 203. člen zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ni namreč mogoče iti mimo tega, da je tožnik trpel trajne hude in srednje močne bolečine le poltretji dan, takšne občasne pa 3 dni, medtem ko je bilo zmernih trajnih 10 dni, občasnih in pojemajočih zmernih pa 14 dni, torej vseh vsega skupaj dober mesec dni. Nadalje, da je nosil ovratnico, in to mehko 14 dni in dobil tetanus injekciji.
Neprijetnosti torej niso bile tako številne, kot skuša to oceniti revizija. V zvezi z bodočo škodo gre le za občasne bolečine pri sunkovitih gibih z vratom, v zvezi s čimer je tožnik še pojasnil, da pri vsakdanjih gibih nima težav, celo ne, če glavo obrne do konca. Torej navzlic dejstvu, da je bil tožnik star ob nesreči 36 let, opisana intenzivnost in pogostost bolečin ne opravičujeta višje kot prisojene odškodnine iz tega naslova v znesku 300.000,00 SIT. Tudi primerjava z odškodninami, ki jih prisojajo slovenska sodišča v podobnih primerih, ne opravičuje višje, kot je prisojena odškodnina, ki pomeni pravično denarno zadoščenje v smislu prvega odstavka 200. člena ZOR.
pogodba o delu - določitev plačila in izplačilo - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo - učinek upnikove zamude
Vodenje gradbenega dnevnika oziroma tako imenovane "šihtne" knjige ter izstavljanje začasnih situacij za (takšno) pogodbo o delu, ni pravno odločilnega pomena in zato na odločitev ne more vplivati.
Odločilno je le, da je tožnik obveznosti iz dogovorjene pogodbe o delu izpolnil, medtem ko toženka svoje obveznosti delno ni izpolnila.
Če se izterjujejo zaostale obveznosti iz več odmernih odločb, je dolgovni seznam lahko izvršilni naslov, ki pa mora biti sestavljen na podlagi odmernih odločb.
tožba na izpraznitev - soba v gostinsko počitniškem objektu
Sobe, ki je bila toženi stranki dodeljena v gostinsko-počitniškem objektu I., ni mogoče šteti za stanovanje v smislu določbe 4. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, Ur.l.SRS, št. 35/84, 14/84. Tožena stranka na tej sobi zato ni bila imetnica stanovanjske pravice.
V postopku pred sodiščema druge in prve stopnje je bilo namreč ugotovljeno, da se dejanska situacija, ki narekuje občasno uporabo služne stvari v obsegu, kot je naveden v izreku pravnomočne sodbe, ni spremenila že najmanj 77 let. Gnojišče tožene stranke stoji ves navedeni čas neposredno za stanovanjsko hišo, prostor med gnojiščem in hlevom pa je izredno ozek. Tožena stranka, ki se še vedno ukvarja s kmetijstvom, bi lahko prišla do gnojišča po drugi poti le z vzvratno vožnjo, pri kateri pa bi bila zaradi izredne ozkosti prostora potrebna posebna spretnost oziroma bi bil, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, taki vožnji kos le "specialist za vzvratno vožnjo". Obremenjenost 16 metrov dolge služnostne poti je le občasna (okoli štirideset voženj s praznim vozilom letno), sicer majhna škoda, ki letno nastane na služečem zemljišču - travniku pod katerim teče trasa vodovoda, zaradi česar gradnja ni mogoča, pa je vsaj 4,3 krat manjša od bremena, ki bi ga brez služnostne poti utrpelo gospodujoče zemljišče. Ob dolgoletnem nespremenjenem izvrševanju služnostne pravice, zlasti pa zaradi dejstva, da za varen in povprečno sposobnemu vozniku dostopen dovoz do gnojišča gospodarska potreba po "krožnih" vožnjah še vedno obstaja, sta tudi po revizijski presoji materialnopravno pravilni odločitvi sodišč druge in prve stopnje, da pogoji za prenehanje stvarne služnosti iz razlogov po 2. odstavku 58. člena ZTLR niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščina, da so zapuščinsko premoženje v vseh treh zapuščinah solastninski deleži na isti nepremičnini, ni razlog, zaradi katerih bi bilo potrebno določiti pristojnost istega sodišča za izvedbo vseh postopkov.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Po presoji revizijskega sodišča so odškodnine za vsako posamično obliko škode ustrezno odmerjene, ker so pri tem upoštevane vse pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na višino odmerjene odškodnine. Pri tem je ugotoviti, da so bile ustrezno in pravilno upoštevane vse specifičnosti tožničinega primera in da je celokupno odmerjena odškodnina ustrezna tudi okvirom, ki se na področju odškodninskega prava izražajo v primerjavi z drugimi podobnimi škodnimi primeri. V zvezi z revizijskimi izvajanji, ki zadevajo odškodnino za bodoče telesne bolečine in odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je opozoriti, da se ti dve obliki škode prepletata (saj so telesne bolečine oziroma telesne neugodnosti v tem primeru glavni izraz škode tudi iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Stvaren obseg vseh treh oblik škode je bil v danem primeru pravno pravilno ovrednoten v priznanih višinah odškodnin in zato ni utemeljena revizija tožnice, da so bile odškodnine za nepremoženjsko škodo prenizko odmerjene.
Pravico iz darilne pogodbe, s katero je denacionalizacijski upravičenec na darovanca prenesel podržavljeno nepremičnino, lahko ta uveljavlja v zapuščinskem postopku po denacionalizacijskem upravičencu, ne pa v denacionalizacijskem postopku.
povrnitev gmotne škode - pravična denarna odškodnina - rušenje hiše - odločba o razlastitvi ni izdana
Tožnica je upravičena do izplačila nastale škode zaradi porušitve hiše in sicer v višini vrednosti le-te. Tožnica nima svoje hiše več zaradi ravnanj toženke. Toženka se ne more otresti svoje odgovornosti do tožnice s stališčem, češ da z njo ni v kakem poslovnem razmerju oziroma, da ni izdala razlastitvene odločbe. Nobena od teh okoliščin ni pravno odločilna: spor ne temelji na pravno poslovni podlagi, odsotnost razlastitvene odločbe pa toženke tudi ne oprošča odškodninske odgovornosti do tožnice. Če toženka namreč ni neposredno pred posegom v tožničino lastnino izdala razlastitvene odločbe (kot bi to morala po takrat veljavnem zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe - Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 itd), zaradi tega ni prenehala njena obveznost, da po dejansko opravljeni razlastitvi in dejanski razlaščenki povrne pravično odškodnino za porušeno hišo (glede na stanje hiše v času razlastitve in njeno vrednost v času cenitve).
denacionalizacijski upravičenec - zahteva - nepopolna vloga
Če stranka v roku, ki ga določi upravni organ, ne dopolni denacionalizacijskega zahtevka v skladu z določbo 62. čl. ZDen, odloči upravni organ na podlagi predloženih podatkov.
Določba 12. čl. ZDen se uporabi šele, če se ugotovi, da denacionalizacijski upravičenec nima jugoslovanskega državljanstva.
Pri ugotavljanju, ali je bilo zemljišče namenjeno za gradnjo, ki je bilo razlaščeno na podlagi zakona o razlastitvi iz leta 1957, ki ni naveden med predpisi v 3. členu ZDen, podržavljeno neodplačno (2.
odst. 90. čl. v povezavi s 4. čl. ZDen), se sedanja vrednost tega zemljišča določi po tem, ali so bila ta zemljišča v času podržavljenja zazidana, nezazidana in komunalno opremljena oz.
neopremljena (3. in 4. odst. 11., 13., 14. in 15. čl. navodila o merilih oz. metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja).