CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002359
ZPP člen 328, 339, 367, 367/1.
revizija - izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje - konkretizacija revizijskih očitkov – dovoljenost revizije – zavrženje revizije zoper sklep o stroških postopka - povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček - odgovornost občine - izgradnja in upravljanje marine
Tožeča stranka v reviziji obsežno ponavlja številne navedbe, ki jih je podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje ter v pritožbenem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je namenjeno izpodbijanju sodbe sodišča druge stopnje oziroma konkretiziranemu soočenju z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
plačilni nalog – plačilo izrečene globe - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe – pravica do zahteve za sodno varstvo
Plačilni nalog ne postane pravnomočen, če storilec v predpisanem roku plača polovični znesek izrečene globe, oziroma storilec s plačilom polovice globe ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo.
Določbe 57. c člena ZP-1 se uporabljajo za zadeve, v katerih do 13. 6. 2013 še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji (šesti odstavek 30. člena ZP-1H).
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa odločitev o glavni stvari ni odvisna od rešitve tovrstnega vprašanja, pač pa od ugotovitve obstoja ali neobstoja določenega dejstva. Bistvena za obravnavano zadevo je namreč rešitev dejanskega vprašanja, to je vprašanja izpolnitve oziroma neizpolnitve odložnega pogoja, ali je prva toženka prejela namenska sredstva, ki naj bi ji jih plačal drugi toženec, ali ne.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – pravnomočnost - vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo – vročanje pooblaščencu
S tem, ko je prekrškovni organ sodbo odpravil na naslov kršitelja, namesto na naslov njegovega zagovornika, je sicer kršil določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ni pa ta kršitev povzročila absolutnega zastaranja kazenskega pregona, saj
je bilo kršitelju kljub temu omogočeno, da se pred potekom absolutnega zastaralnega roka z odločbo seznani.
Obe stranki sta podpisali isti dokument in s tem izrazili enako voljo. Sporazum, tako kot je izjavljen, ne pušča dvomov o naravi, podlagi in predmetu (medsebojnih) obveznosti. Sodišče druge stopnje je ugotovilo in prepričljivo utemeljilo, da tudi do razhajanja med revidentkino oblikovano in s sporazumu izjavljeno voljo ni moglo priti.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe – dokazovanje - informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neizvedbo predlaganih dokazov je prvič ustrezno obrazložilo šele pritožbeno sodišče, pri čemer ni šlo za situacijo, ko bi se dokazni predlogi nanašali na dejstva, ki (z vidika pravne kvalifikacije spora) ne bi bila pravno relevantna. Pri utemeljitvi zavrnitve dokaznih predlogov se je namreč pritožbeno sodišče sklicevalo bodisi na dokazanost dejstev na podlagi že izvedenih dokazov (pri zavrnitvi postavitve izvedenca) bodisi na njihovo neprimernost (nesubstanciranost – pri zavrnitvi zaslišanja prič). Na ta način je bila revidentka onemogočena, da v pritožbi izrazi (morebitno) nestrinjanje z razlogi zavrnitve dokaznih predlogov in da njene razloge preizkusi drugostopenjsko sodišče. Opisano postopanje pritožbenega sodišča zato predstavlja kršitev tožničine pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Zaradi drugačnega materialnopravnega vidika, ki doslej v postopku še ni bil izpostavljen, so postala pravno relevantna določena druga dejstva. Kakor je razvidno iz opisanega poteka sodnega postopka, je bila (ne)zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprva presojana z vidika več vprašanj, kot so pravočasnost odpovedi, pooblastilo zastopnika, doseganje plana, veljavnost pravilnika. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke zaradi neplačevanja potnih stroškov, je bilo zgolj eno od izpostavljenih vprašanj. Zaradi tega revizijsko sodišče ugotavlja, da gre za izjemo iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Gre namreč za dejstva in dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku, zaradi česar zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Vrhovno sodišče je že v večih odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neprištevnost
Ni že vsakršna osebna okoliščina na strani delavca, četudi se manifestira v njegovi duševni sferi, razbremenilni razlog pri ugotavljanju kršitev pogodbenih obveznosti v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR.
Objava tožnikovega imena na oglasni deski tožene stranke, ki je tožnikov delodajalec, v zvezi z delom, ki ga je pri njej opravljal, ne pomeni uporabe osebnega podatka v nasprotju z namenom, za katerega je bil osebni podatek pridobljen.
ZDR člen 11, 11/1, 30, 127, 129. OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 380, 380/2.
sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o zaposlitvi - osnovna plača - vodilni delavec - pravica do dodatka za delovno dobo - dopuščena revizija
Upoštevajoč določbe 30. in 129. člena ZDR se stranki pogodbe o zaposlitvi ne moreta veljavno dogovoriti, da delavcu pravica do dodatka za delovno dobo, določenega v kolektivni pogodbi ne pripada ali pa, da mu ta pripada v nižjem znesku, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Po presoji revizijskega sodišča pa ni ovir za to, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti na primer, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje ločeno na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja plača, ki poleg pripadajoče osnovne plače vsebuje tudi dodatek za delovno dobo; vse ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 286a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Ugotovljeno je bilo, da si je revidentka kot poslovodja prodajalne protipravno prilastila oblačila v večji vrednosti, zaradi česar ji je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti s kaznivim dejanjem tatvine.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Tožnica svoje pravice ni uveljavljala z izrednim pravnim sredstvom, pač pa z zahtevo za ponovno odmero (že odmerjene) pokojnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - rok za zagovor - hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - samovoljna izraba letnega dopusta
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da če se delavec po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan in ne da bi bilo ugotovljeno, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati, je delavcu pravica do zagovora zagotovljena. Pri tem zakon nikjer ne določa obveznost delodajalca, da delavca pouči o dolžni roka za pripravo na zagovor. Ob dejstvu, da se tožnik na prekratek rok za podajo zagovora v samem postopku odpovedi ni skliceval, da je zagovor podal in da tudi ni bilo ugotovljeno, da zaradi kršitve navedenega roka delodajalcu ni mogel predočiti dejstev, ki bi bila ovira za podajo sporne odpovedi, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da tožniku ni bila kršena pravica do zagovora.
Tožnik je bil seznanjen z običajnim in ustaljenim načinom odobritve letnega dopusta pri toženi stranki in izpolnitvijo določenih obveznosti pred odhodom na dopust, pa je kljub temu odšel na dopust, ne da bi postopal v skladu s temi navodili. To pomeni, da je kršitev posledica njegove opustitve in mu je zato mogoče očitati hudo malomarnost. Neupravičen izostanek z dela, ki je v izrecnem nasprotju s potrebami delodajalca, pa delodajalec lahko opredeli kot kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je lahko, če gre za kršitev, storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti (kot je v obravnavanem primeru), razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
naknadna odmera pokojnine – pomoč prava neuki stranki - obnova postopka
Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. Zato zahteva sodišča, naj tožena stranka kljub temu tožnikovo vlogo obravnava kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – preverjanje možnosti zaposlitve
Delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas in njegovo delo postane nepotrebno, delodajalec ni dolžan ponuditi zaposlitve za določen čas po poteku pogodbe o zaposlitvi drugega delavca za določen čas.
V zvezi z izpolnitvijo obveznosti delodajalca iz tretjega odstavka 88. člena ZDR oziroma tretjega odstavka 90. člena ZDR je treba tudi poudariti, da se ta obveznost nanaša na čas odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, in se ne more nanašati na obdobje, ko poslovni razlog še ni nastal oziroma nastopil.
Sodišče soglaša, da je tožena stranka tožnikovo ravnanje v zvezi z odvozom večje količine odpadnega železa, ki je omogočalo tudi protipravno pridobitev izkupička za to železo, utemeljeno opredelila kot hudo kršitev nalog in delovnih obveznosti direktorja tožene stranke v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, to je za naklepno ali iz hude malomarnosti storjeno hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti.
Po eni strani 158. člen Ustave RS opredeljuje institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti sanira tudi pravno zmotne odločitve pristojnih organov, po drugi strani pa ustavna odločba U-I-392/98-23 z dne 10. 7. 2002 o upoštevanju izplačil posameznim delavcem za vnovčenje v lastninskem preoblikovanju podjetja, od katerih so bili plačani prispevki, ni mogla poseči v pravnomočno urejena razmerja za nazaj.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005888
ZJU člen 24, 24/2, 24/5. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 274, 274/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo – uveljavljanje sodnega varstva - odločitev komisije za pritožbe - molk organa – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Določba drugega odstavka 24. člena ZJU res določa, da je rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve 15 dni, vendar določbe ni mogoče razumeti na način, da če delodajalec o zahtevi ne odloči oziroma ne izpolni obveznosti ali ne odpravi kršitve v predpisanem roku, izgubi možnost odločanja oziroma kasnejše izpolnitve obveznosti ali odprave kršitve. Rok, ki ga zakon postavlja delodajalcu, je po svoji naravi lahko le instrukcijski rok in njegova prekoračitev ne pomeni, da je kasnejša odločitev ali izpolnitev obveznosti oziroma odprava kršitve nezakonita ali celo neobstoječa. Odločitev delodajalca, v konkretnem primeru sklep, je zavezujoča (in se lahko razveljavi ali spremeni samo v postopku s pravnimi sredstvi), ne glede na to, ali odloči v petnajstdnevnem roku ali po poteku tega roka.
Z možnostjo vložitve pritožbe, če delodajalec v petnajstdnevnem roku ne odloči, lahko javni uslužbenec prepreči, da o njegovi zahtevi sploh ne bi bilo odločeno. Vendar se lahko javni uslužbenec v svoji pritožbi na molk organa sklicuje le, če vse do vložitve njegove pritožbe (in odločitve o njej) delodajalec o njegovi zahtevi sploh ni odločil oziroma izpolnil uveljavljane obveznosti ali odpravil napadene kršitve.