URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 104, 104/2, 104/3, 105, 105/1, 106, 107. ZJC člen 3, 3/1.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo v naravi - nadomestna nepremičnina - enakovredna nadomestna nepremičnina - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - gradnja ceste - trditveno in dokazno breme - javno dobro
Na nepremičninah, ki jih je tožeča stranka prevzela v upravljanje in vzdrževanje, in za katere tožena stranka trdi, da predstavljajo odškodnino v naravi, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice. Upoštevaje določbe ZUreP-1 o nadomestilu v naravi to vodi v zaključek, da s prevzemom nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje pravici tožeče stranke kot razlastitvene zavezanke do enakovredne nadomestne nepremičnine ni bilo zadoščeno.
S pojmom „odškodnina“ je v postopkih razlastitve praviloma mišljen denarni ekvivalent nadomestila v naravi. Je pa kot odškodnino vsekakor mogoče šteti tudi prenos nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje, če tak prenos za razlastitvenega zavezanca predstavlja korist, še posebej, če je takšno korist mogoče ovrednotiti v denarju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002359
ZPP člen 328, 339, 367, 367/1.
revizija - izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje - konkretizacija revizijskih očitkov – dovoljenost revizije – zavrženje revizije zoper sklep o stroških postopka - povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček - odgovornost občine - izgradnja in upravljanje marine
Tožeča stranka v reviziji obsežno ponavlja številne navedbe, ki jih je podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje ter v pritožbenem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je namenjeno izpodbijanju sodbe sodišča druge stopnje oziroma konkretiziranemu soočenju z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
dovoljenost revizije – zastopanje v revizijskem postopku - pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo zavrženje revizije
Ker pooblastilo ni izdano po drugostopenjski sodbi, ni novo; iz njega pa tudi ne izhaja, da bi stranka pooblaščenko pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.
sposobnost biti stranka – izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi stečaja – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – zavrženje revizije
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi Vrhovno sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.
plačilni nalog – plačilo izrečene globe - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe – pravica do zahteve za sodno varstvo
Plačilni nalog ne postane pravnomočen, če storilec v predpisanem roku plača polovični znesek izrečene globe, oziroma storilec s plačilom polovice globe ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo.
Določbe 57. c člena ZP-1 se uporabljajo za zadeve, v katerih do 13. 6. 2013 še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji (šesti odstavek 30. člena ZP-1H).
Sodišče soglaša, da je tožena stranka tožnikovo ravnanje v zvezi z odvozom večje količine odpadnega železa, ki je omogočalo tudi protipravno pridobitev izkupička za to železo, utemeljeno opredelila kot hudo kršitev nalog in delovnih obveznosti direktorja tožene stranke v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, to je za naklepno ali iz hude malomarnosti storjeno hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – preverjanje možnosti zaposlitve
Delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas in njegovo delo postane nepotrebno, delodajalec ni dolžan ponuditi zaposlitve za določen čas po poteku pogodbe o zaposlitvi drugega delavca za določen čas.
V zvezi z izpolnitvijo obveznosti delodajalca iz tretjega odstavka 88. člena ZDR oziroma tretjega odstavka 90. člena ZDR je treba tudi poudariti, da se ta obveznost nanaša na čas odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, in se ne more nanašati na obdobje, ko poslovni razlog še ni nastal oziroma nastopil.
Po eni strani 158. člen Ustave RS opredeljuje institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti sanira tudi pravno zmotne odločitve pristojnih organov, po drugi strani pa ustavna odločba U-I-392/98-23 z dne 10. 7. 2002 o upoštevanju izplačil posameznim delavcem za vnovčenje v lastninskem preoblikovanju podjetja, od katerih so bili plačani prispevki, ni mogla poseči v pravnomočno urejena razmerja za nazaj.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005888
ZJU člen 24, 24/2, 24/5. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 274, 274/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo – uveljavljanje sodnega varstva - odločitev komisije za pritožbe - molk organa – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Določba drugega odstavka 24. člena ZJU res določa, da je rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve 15 dni, vendar določbe ni mogoče razumeti na način, da če delodajalec o zahtevi ne odloči oziroma ne izpolni obveznosti ali ne odpravi kršitve v predpisanem roku, izgubi možnost odločanja oziroma kasnejše izpolnitve obveznosti ali odprave kršitve. Rok, ki ga zakon postavlja delodajalcu, je po svoji naravi lahko le instrukcijski rok in njegova prekoračitev ne pomeni, da je kasnejša odločitev ali izpolnitev obveznosti oziroma odprava kršitve nezakonita ali celo neobstoječa. Odločitev delodajalca, v konkretnem primeru sklep, je zavezujoča (in se lahko razveljavi ali spremeni samo v postopku s pravnimi sredstvi), ne glede na to, ali odloči v petnajstdnevnem roku ali po poteku tega roka.
Z možnostjo vložitve pritožbe, če delodajalec v petnajstdnevnem roku ne odloči, lahko javni uslužbenec prepreči, da o njegovi zahtevi sploh ne bi bilo odločeno. Vendar se lahko javni uslužbenec v svoji pritožbi na molk organa sklicuje le, če vse do vložitve njegove pritožbe (in odločitve o njej) delodajalec o njegovi zahtevi sploh ni odločil oziroma izpolnil uveljavljane obveznosti ali odpravil napadene kršitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – izbira presežnega delavca - primerljivi delavci – uporaba kolektivne pogodbe
Če gre za delo, ki se pojavlja pri delodajalcu v različnih oddelkih oziroma organizacijskih enotah z določenimi specifičnostmi, delavci v drugih oddelkih, v katerih se potreba po njihovem delu ne spreminja, pri reševanju manjšega števila presežnih delavcev zgolj v eni organizacijski enoti oziroma oddelku ne morejo biti zajeti v krog izbire delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZDR člen 22, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – prosto delovno mesto – ustrezna zaposlitev – preverjanje možnosti zaposlitve
Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka zanj tožniku ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Zaradi drugačnega materialnopravnega vidika, ki doslej v postopku še ni bil izpostavljen, so postala pravno relevantna določena druga dejstva. Kakor je razvidno iz opisanega poteka sodnega postopka, je bila (ne)zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprva presojana z vidika več vprašanj, kot so pravočasnost odpovedi, pooblastilo zastopnika, doseganje plana, veljavnost pravilnika. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke zaradi neplačevanja potnih stroškov, je bilo zgolj eno od izpostavljenih vprašanj. Zaradi tega revizijsko sodišče ugotavlja, da gre za izjemo iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Gre namreč za dejstva in dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku, zaradi česar zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Objava tožnikovega imena na oglasni deski tožene stranke, ki je tožnikov delodajalec, v zvezi z delom, ki ga je pri njej opravljal, ne pomeni uporabe osebnega podatka v nasprotju z namenom, za katerega je bil osebni podatek pridobljen.
Vrhovno sodišče je že v večih odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neprištevnost
Ni že vsakršna osebna okoliščina na strani delavca, četudi se manifestira v njegovi duševni sferi, razbremenilni razlog pri ugotavljanju kršitev pogodbenih obveznosti v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 286a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Ugotovljeno je bilo, da si je revidentka kot poslovodja prodajalne protipravno prilastila oblačila v večji vrednosti, zaradi česar ji je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti s kaznivim dejanjem tatvine.
ZDR člen 11, 11/1, 30, 127, 129. OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 380, 380/2.
sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o zaposlitvi - osnovna plača - vodilni delavec - pravica do dodatka za delovno dobo - dopuščena revizija
Upoštevajoč določbe 30. in 129. člena ZDR se stranki pogodbe o zaposlitvi ne moreta veljavno dogovoriti, da delavcu pravica do dodatka za delovno dobo, določenega v kolektivni pogodbi ne pripada ali pa, da mu ta pripada v nižjem znesku, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Po presoji revizijskega sodišča pa ni ovir za to, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti na primer, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje ločeno na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja plača, ki poleg pripadajoče osnovne plače vsebuje tudi dodatek za delovno dobo; vse ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
naknadna odmera pokojnine – pomoč prava neuki stranki - obnova postopka
Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. Zato zahteva sodišča, naj tožena stranka kljub temu tožnikovo vlogo obravnava kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.