določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank in prič
Razlogi smotrnosti za delegacijo pristojnosti so podani takrat, kadar je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo pri določenem sodišču postopek potekal hitreje, z manjšimi zapleti ali nižjimi stroški kot pri pristojnem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče stranke - sedež stranke - območna enota zavarovalnice
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Trbovljah, saj imata na območju tega sodišča prebivališče tožnica in sedež območna enota toženke, na katero se spor nanaša in predstavniki katere se bodo glede na organizacijo območnih enot tožene stranke udeleževali narokov pri sodišču, pa tudi sedež pooblaščenca tožnice je bližje sodišču v Trbovljah kot sodišču v Ljubljani.
ZMZ člen 59, 59/1-2. ZUS-1 člen 64, 64/1-2. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
mednarodna zaščita - odprava sklepa o omejitvi gibanja - ni ugotovljen nezakonit prehod meje
O omejitvi gibanja se odloči z upravnim sklepom, v katerem pa morajo biti poleg predstavitve dejanskega stanja zadeve, navedb določb predpisov, na katerih odločitev temelji, navedeni tudi dokazi oziroma okoliščine, ki utemeljujejo uporabo določenega predpisa in s tem izrek določenega ukrepa.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi - postulacijska sposobnost – državni pravniški izpit - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Pri tem je brez slehernega pomena status nekdanjega odvetnika, na katerega se tudi sicer toženkin pooblaščenec kot vlagatelj revizije niti ne sklicuje, temveč prilaga reviziji le spričevalo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem pa ne izkazuje – in niti ne zatrjuje – da je revizijo vložil po pooblastilu toženke kot odvetnik. Revizijo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik, pa je treba glede na izrecno določbo prvega odstavka 91. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
URS člen 58, 58/1, 155, 158. ZSNZ-1 člen 2, 16. ZVis člen 6. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4.
odvzem naslova magister pravnih znanosti – dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pogoji za odvzem naslova – neprava retroaktivnost – presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
V obravnavanem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Statuta/2005, saj ne gre za poseg v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, temveč za „nepravo retroaktivnost“, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, vendar z učinkom za naprej.
Presoja izvirnosti magistrskega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002329
ZPP člen 367a, 367a/1. ZIL-1 člen 119, 119/3, 120. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110.
dopuščena revizija - blagovna znamka - izbris znamke - prepoved uporabe znaka - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka za izbris slovenske nacionalne znamke na podlagi predhodne znamke Skupnosti tožeče stranke zgolj na podlagi nedokazane uporabe te znamke Skupnosti na slovenskem trgu, in se pri tem sklicevalo na tretji odstavek 119. člena v zvezi s 120. členom ZIL-1?
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko se je sklicevalo na 110. člen Uredbe Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti?
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
Drži sicer, da je podana objektivna identiteta obravnavanega zahtevka z zahtevkom, o katerem je že bilo odločeno s sodbo v zadevi Pg 118/2000, vendar pa je pomanjkanje aktivne procesne legitimacije lahko razlog za zavrženje tožbe in ne za zavrnitev tožbenega zahtevka. Okrožno sodišče v Murski Soboti zadeve ni presojalo vsebinsko. Očitek, da ne gre za že razsojeno stvar, je tako utemeljen. Čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo s sodbo, njegova odločitev po svoji vsebini glede na specifičnost konkretnega primera ne predstavlja meritorne odločitve v zadevi, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
dopuščena revizija – uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja – odgovornost delodajalca – povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja – delavec zadolžen za izvajanje ukrepov iz predpisov s področja varstva pri delu kot oškodovanec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 87. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca, ne glede na dejstvo, da se regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje nanaša na stroške zdravljenja oškodovanca, ki je bil pri delodajalcu zadolžen za izvajanje ukrepov in predpisov s področja varstva pri delu?
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. V predlogu namreč spornega pravnega vprašanja ni konkretno zastavila.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – res iudicata – prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Pritožbeno sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati odločbe. Kljub temu pa ima revidentka prav, ko trdi, da to samo po sebi še ne pomeni, da ta drugostopenjska odločba nima pravnega učinka. Po določbi tretjega odstavka 207. člena ZPP v času prekinitve nimajo pravnega učinka procesna dejanja strank in ne procesna dejanja sodišča. Odločba z dne 3. 12. 2009 vseeno velja. Sodišče druge stopnje ne bi smelo ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke. Ponovna (kasnejša) odločba predstavlja odločitev o že odločeni stvari (res iudicata).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002324
ZPP člen 370, 370/3, 212. OZ člen 468.
odstop od pogodbe – časovna omejenost pravice do odstopa od pogodbe – trditveno breme
Tožeča stranka je le na splošno zatrjevala, da je tožena stranka prepozno odstopila od pogodbe, ker je to storila po petih mesecih, odkar je pridobila odstopno upravičenje. Takšne trditve niso dovolj konkretizirane, da bi sodišče lahko presojalo pravočasnost odstopa in zaključilo, ali je bil odstop po petih mesecih še izvršen v primernem roku. Ni namreč jasno, v kakšnem obdobju se je tožena stranka lahko seznanila z okoliščinami in sprejela odločitev o tem, ali je zanjo ugodneje vzdržati pogodbo v veljavi ali pa od nje odstopiti in nositi tudi vse negativne rizike ter financiranje projekta.