dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je primarni tožbeni zahtevek oziroma tožbo za ugotovitev neveljavnosti oporoke umaknil (primerjaj 188. člen ZPP), tako da je pravnomočno vsebinsko odločeno (zgolj) o (prvotno) podrednem tožbenem zahtevku za ugotovitev prave oporočiteljeve volje, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila nikoli) opredeljena. Revizija zato ni dovoljena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum
Zahteva po konkretizaciji očitanega ravnanja v sklepu o odreditvi pripora izhaja tudi iz pravice vsakogar, ki mu je odvzeta prostost, da je obveščen o razlogih za odvzem prostosti ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
O navideznem steku med kaznivim dejanjem zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin zaradi razmerja inkluzije (ne pa konzumpcije) bi bilo mogoče govoriti le ob obsodbi obsojenca za obe v obtožnici očitani mu kaznivi dejanji.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-1, 78, 78/1. ZDSS-1 člen 5, 7, 9, 12, 13, 63. ZPP člen 19, 23, 23/1.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu – upravni akt – sodno varstvo - priznanje invalidnosti - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - sodna pristojnost
Mnenje komisije je po že ustaljeni sodni praksi zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pri čemer je pravilnost ugotovitev komisije podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži delavec invalid.
Po 105.a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem ga pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.
URS člen 58, 58/1, 155, 158. ZSNZ-1 člen 2, 16. ZVis člen 6. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4.
odvzem naslova magister pravnih znanosti – dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pogoji za odvzem naslova – neprava retroaktivnost – presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
V obravnavanem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Statuta/2005, saj ne gre za poseg v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, temveč za „nepravo retroaktivnost“, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, vendar z učinkom za naprej.
Presoja izvirnosti magistrskega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – res iudicata – prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Pritožbeno sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati odločbe. Kljub temu pa ima revidentka prav, ko trdi, da to samo po sebi še ne pomeni, da ta drugostopenjska odločba nima pravnega učinka. Po določbi tretjega odstavka 207. člena ZPP v času prekinitve nimajo pravnega učinka procesna dejanja strank in ne procesna dejanja sodišča. Odločba z dne 3. 12. 2009 vseeno velja. Sodišče druge stopnje ne bi smelo ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke. Ponovna (kasnejša) odločba predstavlja odločitev o že odločeni stvari (res iudicata).
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. V predlogu namreč spornega pravnega vprašanja ni konkretno zastavila.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002324
ZPP člen 370, 370/3, 212. OZ člen 468.
odstop od pogodbe – časovna omejenost pravice do odstopa od pogodbe – trditveno breme
Tožeča stranka je le na splošno zatrjevala, da je tožena stranka prepozno odstopila od pogodbe, ker je to storila po petih mesecih, odkar je pridobila odstopno upravičenje. Takšne trditve niso dovolj konkretizirane, da bi sodišče lahko presojalo pravočasnost odstopa in zaključilo, ali je bil odstop po petih mesecih še izvršen v primernem roku. Ni namreč jasno, v kakšnem obdobju se je tožena stranka lahko seznanila z okoliščinami in sprejela odločitev o tem, ali je zanjo ugodneje vzdržati pogodbo v veljavi ali pa od nje odstopiti in nositi tudi vse negativne rizike ter financiranje projekta.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
dopuščena revizija – uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja – odgovornost delodajalca – povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja – delavec zadolžen za izvajanje ukrepov iz predpisov s področja varstva pri delu kot oškodovanec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 87. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca, ne glede na dejstvo, da se regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje nanaša na stroške zdravljenja oškodovanca, ki je bil pri delodajalcu zadolžen za izvajanje ukrepov in predpisov s področja varstva pri delu?
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
Drži sicer, da je podana objektivna identiteta obravnavanega zahtevka z zahtevkom, o katerem je že bilo odločeno s sodbo v zadevi Pg 118/2000, vendar pa je pomanjkanje aktivne procesne legitimacije lahko razlog za zavrženje tožbe in ne za zavrnitev tožbenega zahtevka. Okrožno sodišče v Murski Soboti zadeve ni presojalo vsebinsko. Očitek, da ne gre za že razsojeno stvar, je tako utemeljen. Čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo s sodbo, njegova odločitev po svoji vsebini glede na specifičnost konkretnega primera ne predstavlja meritorne odločitve v zadevi, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002329
ZPP člen 367a, 367a/1. ZIL-1 člen 119, 119/3, 120. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110.
dopuščena revizija - blagovna znamka - izbris znamke - prepoved uporabe znaka - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka za izbris slovenske nacionalne znamke na podlagi predhodne znamke Skupnosti tožeče stranke zgolj na podlagi nedokazane uporabe te znamke Skupnosti na slovenskem trgu, in se pri tem sklicevalo na tretji odstavek 119. člena v zvezi s 120. členom ZIL-1?
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko se je sklicevalo na 110. člen Uredbe Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti?