ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - nespoštovanje navodil zdravnika - daljše potovanje - potovanje v tujini - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - zdravstveno stanje delavca
Neutemeljena je pritožbena navedba, da toženka v z izpodbijano sodbo presojani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni očitala (tudi) nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije v času tožničinega bolniškega staleža oziroma da te kršitve, kot razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po osmi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ni v zadostni meri konkretizirala. Toženka je namreč v odpovedi večkrat navedla, da tožnica s tem, ko je med bolniškim staležem odpotovala v Avstralijo, ni ravnala skladno z odločbo ZZZS, skladno s katero je bila dolžna izvajati predpisane aktivnosti, ki pripomorejo k hitrejši povrnitvi njenega zdravja in delovne zmožnosti, oziroma da je bilo njeno ravnanje v izrecnem nasprotju s to odločbo.
Ker tožničina pot v Avstralijo med bolniškim staležem ni bila opravljena v okviru izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev in ker je šlo za aktivnost, ki bi lahko negativno vplivala na potek njenega zdravljenja (sploh glede na diagnozo), je tožnica ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika iz odločbe ZZZS. Tako dolgo potovanje med bolniškim staležem (ki ni bilo opravljeno zaradi morebitnega zdravljenja v Avstraliji, ki ga ne bi bilo mogoče opraviti v Sloveniji ali bližje) je tudi v nasprotju s samim namenom bolniškega staleža, ki je v tem, da delavec (praviloma) na domu čimprej okreva in se izogiba vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja in s tem bolniškega staleža.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - višina denarnega povračila - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - odhod izven kraja bivanja
Ugotovitev toženke, da je tožnica s tem, ko se je v času bolniškega staleža udeležila otvoritve razstave na Občini B., kršila bolniški stalež in opravljala pridobitno dejavnost, neutemeljena. Tožnica ni kršila navodil svoje lečeče zdravnice in se tudi ni ukvarjala s pridobitno dejavnostjo. Lečeča zdravnica je tožnici svetovala hlajenje obolelega zapestja in mirovanje ter razbremenitev zapestja. Izrecno ji ni prepovedala zapuščanja stanovanja. Ker je bila tožnica že pred tem v bolniškem staležu iz istega razloga, je bila na podlagi izkušenj iz svojih prejšnjih bolniških staležev utemeljeno prepričana, da ji je v tem času dovoljeno gibanje v bližini doma.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ravnanje delavca - pravni standard - dokazno breme - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Dejanski stan odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni izpolnjen že zgolj z obstojem kršitve pogodbenih obveznosti, saj ta predstavlja le enega od elementov; kršitev mora biti hkrati tudi hujše narave ter storjena bodisi naklepno bodisi iz hude malomarnosti. Ravnanja tožnika oziroma njegove neprimerne komunikacije navedenega dne ni mogoče opredeliti kot hujše kršitve, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti. Tožnikovo ravnanje navedenega dne je bilo resda neprimerno, vendar je potrebno pri tem upoštevati, da je šlo za njegov čustven odziv zaradi menjave tovornega vozila, na katerega je bil navajen.
poslovodna oseba - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - pripoznava terjatve - odpust dolga - individualna pogodba o zaposlitvi - konkludentno dejanje
Tožnik se je kot bivši poslovodni delavec stečajnega dolžnika v razmerju do stečajnega dolžnika konkludentno odpovedal višjim izplačilom, do katerih bi bil na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi lahko upravičen, oziroma je šlo za odpust dolga v smislu določb 319. člena v zvezi z 18. členom OZ.
Tožnik je za nazaj ustvaril vse dokumente, ki so kasneje nudili podlago za prijavo terjatev v stečajnem postopku in so bila vsa njegova ravnanja od 20. 7. 2021 dalje usmerjena v cilj, da se mu v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom neutemeljeno prizna čim več terjatev.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pravici - pogodbena pravica - ustavna odločba - nagrada za uspešno poslovanje
Glede na to, da je bila nagrada za uspešno delo določena ob sklenitvi individualne pogodbe o zaposlitvi, gre za pogodbeno dogovorjeno pravico, ki se ji pogodbeni stranki lahko odpovesta in ne za kogentno normo, od katere stranki ne moreta odstopiti.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZPIZ-1 člen 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1.4, 196. URS člen 2, 14, 49, 52. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - obveznost prilagoditve delovnega mesta - nesorazmernost - obveznost delodajalca - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom
Toženka jedokazala, da je pri drugih delodajalcih preverila, ali lahko ponudijo tožnici ustrezno delo (prvi odstavek 40. člena ZZRZI). Noben predpis delodajalcu (in sodišču v sodnem postopku) ne nalaga obveznosti, da bi moral z izvedencem medicine dela pri drugi družbi preveriti, ali je dejansko imela ali ne na razpolago ustrezno delovno mesto za delavca, kateremu je delodajalec nameraval odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tudi za družbe, ki so med seboj povezane, takšna obveznost ni predpisana.
Določbo 196. člena ZDR-1, na podlagi katere mora delodajalec delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega preostali delovni zmožnosti, je treba razlagati v luči Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Ta v 5. členu z namenom zagotovitve skladnosti z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, zahteva zagotovitev razumnih prilagoditev; delodajalce obvezuje k sprejemu ustreznih ukrepov glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Glede na uvodno izjavo št. 17 se ne zahteva, da se obdrži v službi ali usposablja posameznika, ki ni usposobljen, zmožen in na razpolago za izpolnjevanje bistvenih funkcij zadevnega delovnega mesta ali za ustrezno usposabljanje.
stroški postopka - pravnomočna odločitev o glavni stvari
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Pogodbeni interes tožeče stranke se nanaša na pričakovanje, da se bo toženka po končani specializaciji pri njej zaposlila kot zdravnik specialist. Toženka se je svobodno zavezala, da bo po koncu specializacije ostala v delovnem razmerju pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa povrnila stroške specializacije. Takšna obveznost toženke ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 358-7. ZUTD člen 61, 61/1, 62, 62/1. ZDR-1 člen 85, 85/2, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - datum vročitve - vmesna zaposlitev - priznanje pravic iz delovnega razmerja
Toženka nasprotuje ugotovitvi, da je tožnica pravočasno vložila tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, in graja dokazno oceno glede pravilnosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 4. 2024. Pravilna je presoja, da toženka ni dokazala, da tožnica pisanja 16. 4. 2024 ni hotela sprejeti niti da bi ji vročevalec - detektiv tega dne pisanje pustil v njenem hišnem predalčniku.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi toženke delno ugodilo in delno spremenilo I. točko izreka tako, da je iz obdobja trajanja delovnega razmerja izvzelo obdobje, ko je bila tožnica zaposlena drugje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (6. in 7. alineja 358. člena ZPP).
Obračun nadomestila plače in vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ kot posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja sta v celoti odvisna od tega, ali je delavcu priznano delovno razmerje, zato tožnici ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj v času dela pri drugih delodajalcih ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri toženki.
Sodišče prve stopnje ji je pravilno priznalo 225 točk skladno s tar. št. 16/2 OT, saj gre za potrebno obrazloženo vlogo, v kateri je odgovorila na trditve v odgovoru na tožbo. Ni odločilno, da je poleg odgovora na prerekano višino tožbenega zahtevka, tožnica podala trditve tudi v zvezi s temeljem, ki ga je toženka sicer priznala, a je v zvezi s tem v odgovoru na tožbo vseeno podala določene trditve.
ZDR-1 člen 20, 33, 34, 49, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 24, 33, 35, 93, 94, 94/3, 147. ZPP člen 5, 7, 8, 214, 219a, 221, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22, 23. KZ-1 člen 211, 221.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovni čas - enotna evidenca nepremičnin - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Za evidentiranje, ki je predmet odpovednih očitkov, ni obstajala pravna podlaga. Sodišče prve stopnje ga je pravilno pravno okvalificiralo kot kršitev pogodbe o zaposlitvi, toženkinega Pravilnika o delovnem času, 93. člena ZJU ter 33. in 34. člena ZDR-1.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 251, 251/3, 259, 259/1. ZDR-1 člen 109, 109/2, 100, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Dejanja tožnika imajo vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Tožnik, ki v okviru svojega delovnega mesta ni imel naloge opravljanja preverjanja skladnosti vozil t.i. homologacije in za opravljanje teh postopkov ni imel pooblastila s strani Javne agencije RS za varnost v cestnem prometu, je v času od 6. 12. 2022 do 20. 5. 2023 v 33 primerih nepooblaščeno opravil homologacijski postopek.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 110, 110/1, 110/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dolžnost obveščanja - obveznost iz delovnega razmerja - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Tožnik toženke ni obvestil o svoji odsotnosti in zgolj s tem, da je (če sploh) neuspešno klical nadrejene na s tem v zvezi dogovorjeno stacionarno telefonsko številko, še ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja delodajalca iz 36. člena ZDR‑1. Tožnik bi moral poskrbeti, da bi bila toženka dejansko seznanjena z njegovo odsotnostjo z dela in razlogi zanjo, saj bi bilo le tako toženki omogočeno, da temu ustrezno organizira delovni proces.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
OZ člen 131, 131/1, 169, 239, 243, 243/1. ZJU člen 53, 53/1, 140, 140/1, 140/2. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena odškodninska odgovornost - kvalificirana protipravnost - škoda
Ugoditev tožbenim zahtevkom, ki so predmet tega spora, ne more biti pogojena s predhodno ugotovitvijo, da je delodajalec huje zlorabil odpoved pogodbe o zaposlitvi za namen oškodovanja oziroma šikaniranja delavca oziroma ravnal samovoljno in arbitrarno.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - objektivna okoliščina - delovno mesto pri delodajalcu
Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisni opomin - opredelitev kršitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, so neutemeljeni in nedokazani.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1. OZ člen 147, 179. ZDSS-1 člen 38.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Niti 8. člen ZDR-1 niti pravo EU ne dajeta podlage za kaznovalno odškodnino. ZDR-1 ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava po OZ, saj dikcija 8. člena ZDR‑1, da naj odškodnina odvrača delodajalca od ponovnih kršitev, ne predstavlja posebne in samostojne podlage oziroma kriterija za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru trpinčenja, ki bi zahteval kaj več kot popolno odškodnino za nepremoženjsko škodo.
OZ člen 174, 174/2, 179, 179/2, 299, 299/2, 378, 964. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
poškodba pri delu - padec v globino - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za nepremožensko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - izguba zaslužka - višina denarne rente - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev pravice stranke do izjave - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Glede na poškodbe tožnika lahko njegov primer uvrstimo v kategorijo zelo hudih primerov Fischerjevega sistema kategorizacije telesnih poškodb.
Tožnik ni dokazal, da bi sočasno z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici tudi toženko pozval k plačilu škode. Samo dejstvo, da je tožnik uveljavljal odgovornost zavarovalnice na podlagi 964. člena OZ, po katerem ima upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, ne vpliva na datum začetka teka zamudnih obresti zoper delodajalca.
Toženka v pritožbi utemlejno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev od 2. 2. 2024 dalje ne pripada renta in izguba na zaslužku in da bi moralo pri izračunu premoženjskega prikrajšanja upoštevati tudi zneske rente PDPZ, ki jo je tožnik prejemal v spornem obdobju. Ker se sodišče do trditev v zvezi s tem ugovorom ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2. ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - bolniška odsotnost delavca - prepoved diskriminacije - prisotnost na delovnem mestu - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).