kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047659
OZ člen 247. ZPNačrt člen 72. ZPP člen 184, 184/2.
pogodba o izvedbi del - priključitev na javno infrastrukturo - pogodbena kazen - izgradnja komunalne infrastrukture - zamuda - prekluzija - sprememba tožbe
Pogodbena obveznost izgradnje komunalne infrastrukture za namene priključevanja novozgrajenega objekta je bila izpolnjena z dnem pridobitev uporabnega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059611
KZ-1 člen 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Neposredni namen storilca je bil usmerjen v to, da v oškodovancu vzbudi občutek strahu, vznemirjenosti in prestrašenosti, zato samo o prekršku kot prepovedanem ravnanju ne more biti govora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045245
DZ člen 138, 139. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 337.
skupno varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - sprememba naslova za vročanje - preživnina - sprememba preživnine - znižanje preživnine za otroka - povprečni mesečni dohodek - stroški življenjskih potreb otroka - potrebe otroka - zmožnosti staršev - pritožbena novota
Skupno varstvo in vzgoja morata biti prvenstvena oblika tudi, kadar o tem odloča sodišče. Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma, da skupno varstvo in vzgoja A. nista v korist, zato ni razlogov za drugačno odločitev, pa čeprav se pritožnik s takšno obliko varstva in vzgoje ne strinja. Kriterij za odločitev je namreč korist otroka in ne volja staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047737
URS člen 22, 60. ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - primerno nadomestilo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00045366
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZDP-1 člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. ZBan-1 člen 155. OZ člen 39, 86, 119.
kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - nejasni pogodbeni pogoji - povprečni potrošnik - zavajanje potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - pravica in dolžnost informiranja - ocena tveganj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - profesionalna skrbnost - oderuštvo - očitno nesorazmerje - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Tožniki bi lahko zahtevali spremembo valute kredita. Toženka, ki je zaznala bistveno spremembo stanja tveganja, je tožnikom trikrat ponudila konverzijo, glede katere je dokazala, da je bila finančno in izvedbeno ugodna, tožniki pa niso dokazali nasprotnega (da je bil ukrep nesorazmerno finančno obremenjujoč in izvedbeno zapleten, oziroma da glede na višino kredita ali svojih prejemkov niso imeli možnosti za bistveno spreminjanje načina financiranja).
Dokazni postopek ni potrdil, da bi si toženka z enostransko vsiljenim pogodbenim pogojem zagotovila podlago za neupravičeno bogatenje, da je sporna kreditna pogodba vzpostavila finančno nesorazmernost med praktično neobstoječim tveganjem banke in neomejenim tveganjem na strani tožnikov, ali da bi bili tožniki zavedeni k sklenitvi kreditne pogodbe.
Ker toženka pri sklepanju sporne kreditne pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, prav tako pa ni znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, obravnavani pogodbeni pogoj ni nepošten oziroma nedopusten, kreditna pogodba pa posledično ni nična.
V celotnem času, ko je bilo obsojencu dovoljeno plačevanje denarne kazni po obrokih, vse do trenutka, ko je v plačilo zapadla celotna denarna kazen, torej z zapadlostjo zadnjega obroka, prisilna izterjava denarne kazni ni bila mogoča. Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je imel obsojeni odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048095
ZKP člen 49, 445.d.
kaznovalni nalog - ugovor - izrek kazenske sankcije - nevezanost na predlog državnega tožilca
Neutemeljeno pritožnica izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji. Meni, da je bila obdolženki izrečena strožja kazen kot v kaznovalnem nalogu, zgolj iz razloga, ker je zoper kaznovalni nalog vložila ugovor. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje pri izrekanju kazni po vloženem ugovoru zoper kaznovalni nalog ni vezano na predlog državnega tožilca iz kaznovalnega naloga (445.d člen ZKP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051579
URS člen 22. ZPP člen 243. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - pavšalna odškodnina - nepotreben dokaz z izvedencem - vzročna zveza - trditveno breme
Nevšečnosti, ki so bile posledica vsakokratnega urejanja viz, prebivališča, večletnega neobiskovanja sorodnikov v BIH oziroma priljubljene turistične destinacije na Hrvaškem, navkljub s tem povezanim neprijetnostim in frustracijam, ki so se kasneje skupaj z drugimi vzvodi deloma odrazile na tožničinem duševnem zdravju, okoliščine konkretnega primera tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izkazujejo takšne izjemnosti in trajanja, da bi utemeljevale prisojo višje odškodnino od že prejetih 4.850 EUR. Drugače povedano: tožničine nevšečnosti zaradi izbrisa niso (bile) večje od običajnih nevšečnosti, povezanih z izbrisom, ki jih pokriva pavšalna odškodnina.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožničinega lečečega zdravnika, ki bi ob uporabi svojega strokovnega znanja lahko izpovedoval o svojih zaznavah v zvezi s stanjem tožnice. O tem, kakšno je njeno zdravstveno stanje, se je sodišče prepričalo že z izvedbo drugih dokazov, ki so potrjevali tožničine navedbe, zato je bilo njegovo zaslišanje v tem smislu nepotrebno. Dokaz z zaslišanjem lečečega zdravnika pa ni primeren za dokazovanje vzroka tožničinih težav oziroma vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožene stranke (izbrisom iz registra stalnega prebivalstva) in zatrjevano škodo.
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor procesnega pobota - prekluzija dejstev in dokazov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Navajanje dejstev in dokazov, ki so predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, je torej še vedno mogoče, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Za presojo dopustnosti sicer prepoznih navedb in dokazov je tako, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi tudi tožeča stranka, relevantna časovna komponenta, ne pa način izvedbe postopka.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - preživninska obveznost - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - invalidnost
Pri odmeri višine preživnine je sodišče pravilno izhajalo iz dejstva, da so predlagateljičine zmožnosti precej skromne – nima premoženja večje vrednosti, stanovanje, v katerem živi, pa je last njenega brata. Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec zaposlen in zasluži približno 1.400 EUR mesečno. Njegovi prihodki so znatno višji od predlagateljičinih. Predlagateljičina invalidnost predstavlja odločilni dejavnik, saj je dokazano, da se predlagateljica trudi najti zaposlitev, pri tem pa ni uspešna, ker je nihče ne želi zaposliti le za štiri ure. Pritožbeno sodišče zato ne sledi posplošenim pritožbenim zatrjevanjem, da bi si lahko ustvarila dodatni zaslužek z raznimi priložnostnimi deli. Glede na bistveno boljše pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca ter predlagateljičino invalidnost predstavlja odločitev sodišča o porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ravnovesje med potrebami otroka in zmožnostmi njegovih staršev, pa čeprav je večji angažma pri skrbi in vzgoji na strani nasprotnem udeležencu, ki mu je mld. sin (tudi) zaupan v varstvo in vzgojo.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi s predlagateljičinim razkošnejšim življenjskim stilom. Avta v ta okvir ni moč uvrstiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047328
KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - oprostitev obtožbe - dokazna presoja - indici
Neutemeljeno okrožna državna tožilka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - izpolnjevanje obveznosti
Storilec, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, mora v postopku aktivno sodelovati ter vestno in doslednjo izpolnjevati naložene obveznosti. Najmanj, kar se pričakuje od takega storilca, je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti in prosi za določitev novega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046660
ZPP člen 337, 443, 451, 452, 453. OZ člen 3, 197, 275, 393, 626, 626/3, 648. SZ-1 člen 25, 25/1, 30, 30/2, 44, 62, 71. SPZ člen 121, 121/3. ZS člen 3. ZNPPol člen 4. URS člen 2.
stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - etažni lastniki kot sosporniki - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - sklep etažnih lastnikov - večinsko soglasje etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki - načrt vzdrževanja - popravila in stroški vzdrževanja - vzdrževalna dela - posamezni del stavbe - vstop v stanovanje - naloge policije - samovolja - prosto urejanje pogodbenih razmerij - rezervni sklad - nastanek škode - mandat - pritožbena novota
Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli prav do vseh dejstev in dokazov v postopku, temveč se mora opredeliti le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni, kar pa je sodišče prve stopnje storilo.
Ni dvoma, da so stroški v zvezi z izdelavo vrat, ki bi morala biti vgrajena, nastali na podlagi veljavno sprejetega sklepa, zato so jih (vsi) etažni lastniki dolžni nositi v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Morebitno krivdno oziroma odškodninsko odgovornost za oviranje izvedbe del bodo morali etažni lastniki reševati v notranjem medsebojnem razmerju.
Pritožbeno sodišče se strinja, da predstavlja zamenjava prvotnih vhodnih vrat večstanovanjske stavbe, zgrajene leta 1961, posel, namenjen ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta oz. izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike oz. zamenjavo dotrajanega elementa, in kot taka tudi posel rednega upravljanja, za katerega je skladno s prvim odstavkom 25. člena SZ-1 potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048876
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Zagovornik v pritožbi izraža dvom o identiteti zaslišanih prič, vendar to ni pomembno za presojo njune verodostojnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 14 izpodbijane sodbe. Tudi dejstvo, da izpovedb prič ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem drugih tujcev, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 23 izpodbijane sodbe.
Oče se moti, da so lahko potrebe, za katere sodišče oceni, da morajo biti pokrite, le v korelaciji s kvantitativnim povečanjem dohodkov zavezanca. Za tako stališče ni nikjer podlage.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046663
ZASP člen 31, 170, 170/1, 170/1-1, 170/5, 170/5-1, 170/7. ZIZ člen 53, 57, 226, 226/2, 226/3, 239, 273.
zavarovanje z začasno odredbo - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - prepoved kršenja in bodoče kršitve - izterjava denarne kazni - načelo kontradiktornosti - varstvo materialnih avtorskih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - spletna platforma
ZIZ, ki se za postopek uporabi na podlagi sedmega odstavka 170. člena ZASP, posebej ne ureja postopanja sodišča v primeru po izreku denarne kazni. Ker je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo po tožničinemu obvestilu (obvestilo o kršitvi začasne odredbe), je pritožničino pravico sodelovati v postopku pred sodiščem prve stopnje ustrezno varovalo s tem, ko ji je omogočilo izjaviti se o tožničinemu obvestilu. Dolžnik se ima pravico seznaniti in opredeliti glede vseh navedb in dokazov nasprotne stranke, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča, pa se do njih v postopku še ni imela možnost izjaviti. To velja tudi za nova pravno pomembna stališča.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima pritožnica možnost nadzorovati vsebino spletne aplikacije. Pravilno je tudi stališče, da je bila pritožnica dolžna po začasni odredbi izkazati dodatno skrbnost in previdnost pri nadzoru vsebin na svoji platformi. Sodišče prve stopnje je v začasni odredbi prepovedalo bodoče kršitve tožničine izključne pravice do retransmisije. Takšna obligacija ima naravo trajajoče obligacije.
Pritožnici s prepovedjo prenašanja tekem v prihodnje ne morejo nastati neugodne posledice, če tudi sama ne zatrjuje, da ima sklenjeno licenčno ali drugo pogodbo, ki bi ji dala pravico do prenašanja tekem.