kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor procesnega pobota - prekluzija dejstev in dokazov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Navajanje dejstev in dokazov, ki so predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, je torej še vedno mogoče, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Za presojo dopustnosti sicer prepoznih navedb in dokazov je tako, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi tudi tožeča stranka, relevantna časovna komponenta, ne pa način izvedbe postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048033
KZ člen 20, 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - dokončano kaznivo dejanje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine
Očitek obtoženčevega delovanja v sostorilstvu je zadostno konkretiziran, ravno tako njegova sostorilska vloga in vloga neidentificiranih sostorilcev, med katerimi je tudi oseba z imenom FA. Kot je razvidno iz opisa očitanega kaznivega dejanja in razlogov izpodbijane sodbe, je bil cilj vseh sostorilcev, vključno z obtožencem, pripeljati 18 državljanov P, od katerih nihče ni imel dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, nezakonito in proti plačilu v Republiko Italijo, pri čemer je bilo potrebno organizirati pot iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije. V obravnavanem primeru je pomembno, da je šlo za organizacijo in spravilo 18 državljanov P čez državno mejo Republike Slovenije in prevoz po njenem ozemlju. Okoliščina, da obtoženec tujce še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ali pa, da bi kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Očitano kaznivo dejanje je bilo dokončano, saj bi obtoženec, v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe, po tem, ko so tujci s pomočjo sostorilca- vodiča FA že nezakonito, mimo mejnega prehoda, prišli na ozemlje Republike Slovenije, kjer bi jih obtoženec prevzel v vozilo in odpeljal v Republiko Italijo. Trditev, da obtoženec "skupini tujcev ni pomagal priti na ozemlje Republike Slovenije", ne pomeni, da ni imel sostorilske vloge kot se mu očita. Obtoženčeva vloga je bila pri izvršitvi kaznivega dejanja ključna za dosego cilja, to je spravilo (nezakonito in proti plačilu) skupine 18 državljanov P na ozemlje Republike Slovenije, vožnja preko ozemlja Republike Slovenije in spravilo preko državne meje Republike Slovenije v Republiko Italijo.
Okoliščina, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, je zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in je ni mogoče šteti še kot obteževalno okoliščino, še posebej, ker se obtožencu očita, da je to plačilo znašalo najmanj 1,00 EUR (in bi torej lahko bilo le 1,00 EUR).
nesreča na delovnem mestu - nesreča na delu ali v zvezi z delom - varovanje - krivdna odgovornost delodajalca - varni delovni pogoji - odgovornost organizatorja tekme - solidarna odgovornost - vzročna zveza - škoda - strel ploščka - zaščitna mreža
Drži (kar v pritožbi opozarja tožena stranka), da je tožnik utrpel škodo zaradi izostale zaščitne mreže, a po drugi strani drži tudi to, da tožnik kljub izostali zaščitni mreži škode ne bi utrpel, če ga delodajalec ne bi razporedil na (za izlet ploščka) nevarno mesto.
ZIZ člen 58, 58/2, 273, 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v družinskih sporih - izkaz verjetnosti škode - največja korist otroka - ogroženost otroka - spor o varstvu, vzgoji in stikih - stiki med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - ugovorni postopek - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - narok
Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka zaznalo zaradi hudega konflikta med staršema, ki onemogoča njuno dogovarjanje o stikih (med materjo in otrokom, ker ta živi z očetom), zaradi česar je sklenilo, da otroka razbremeni in te stike do konca postopka sodno določi. Pritožbeno sodišče razume, da je sodišče prve stopnje ravnalo tako, da ne bi odsotnost stikov z materjo otrokovemu razvoju hudo škodila. S tem se sicer pritožbeno sodišče strinja. Vendar ima pritožnica prav, da je sodišče določilo dokaj omejene stike med njo in otrokom, pri tem pa ji ni omogočilo, da bi verjetno dokazala, da lahko kvalitetno in v korist otroka izvršuje več stikov z njim, ker jo ni zaslišalo, kot je predlagala, hkrati pa ji očita, da tega ni izkazala. Za to pa bi moralo izvesti narok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045245
DZ člen 138, 139. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 337.
skupno varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - sprememba naslova za vročanje - preživnina - sprememba preživnine - znižanje preživnine za otroka - povprečni mesečni dohodek - stroški življenjskih potreb otroka - potrebe otroka - zmožnosti staršev - pritožbena novota
Skupno varstvo in vzgoja morata biti prvenstvena oblika tudi, kadar o tem odloča sodišče. Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma, da skupno varstvo in vzgoja A. nista v korist, zato ni razlogov za drugačno odločitev, pa čeprav se pritožnik s takšno obliko varstva in vzgoje ne strinja. Kriterij za odločitev je namreč korist otroka in ne volja staršev.
spor o preživnini - zmanjšanje preživnine - določitev preživnine - zmožnosti staršev - spremenjene okoliščine - preživninska obveznost staršev - relevantne okoliščine - neplačevanje preživnine - zloraba pravice - zaporna kazen - kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - simbolična preživnina - sposobnost za delo
Začasnega zmanjšanja preživninskih zmožnosti zaradi prestajanja zaporne kazni, ki je posledica neplačevanja preživnine, ni mogoče upoštevati kot razlog za njeno zmanjšanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051579
URS člen 22. ZPP člen 243. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - pavšalna odškodnina - nepotreben dokaz z izvedencem - vzročna zveza - trditveno breme
Nevšečnosti, ki so bile posledica vsakokratnega urejanja viz, prebivališča, večletnega neobiskovanja sorodnikov v BIH oziroma priljubljene turistične destinacije na Hrvaškem, navkljub s tem povezanim neprijetnostim in frustracijam, ki so se kasneje skupaj z drugimi vzvodi deloma odrazile na tožničinem duševnem zdravju, okoliščine konkretnega primera tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izkazujejo takšne izjemnosti in trajanja, da bi utemeljevale prisojo višje odškodnino od že prejetih 4.850 EUR. Drugače povedano: tožničine nevšečnosti zaradi izbrisa niso (bile) večje od običajnih nevšečnosti, povezanih z izbrisom, ki jih pokriva pavšalna odškodnina.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožničinega lečečega zdravnika, ki bi ob uporabi svojega strokovnega znanja lahko izpovedoval o svojih zaznavah v zvezi s stanjem tožnice. O tem, kakšno je njeno zdravstveno stanje, se je sodišče prepričalo že z izvedbo drugih dokazov, ki so potrjevali tožničine navedbe, zato je bilo njegovo zaslišanje v tem smislu nepotrebno. Dokaz z zaslišanjem lečečega zdravnika pa ni primeren za dokazovanje vzroka tožničinih težav oziroma vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožene stranke (izbrisom iz registra stalnega prebivalstva) in zatrjevano škodo.
ZP-1 člen 8, 57, 65, 65/5.. ZNPPol člen 41.. ZTuj-2 člen 145, 145/1.
seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - identiteta storilca - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota
Pritožnik je imel možnost, da si pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo te dokaze (zlasti videoposnetek) ogleda in poda konkretne trditve, da očitanega prekrška ni storil on. Kršitelj pa je v zahtevi za sodno varstvo zgolj izrazil dvom, ali je res bil na plovilu (čeprav je priznal, da je bil tistega dne na morju). V opisani procesni situaciji sodišču prve stopnje zato ni bilo treba dopolniti dokaznega postopka in zaslišati kršitelja in pomorskega policista, niti izvajati dokazov, saj z le pavšalnimi navedbami v zahtevi za sodno varstvo kršitelj ni zbudil dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku pred prekrškovnim organom.
Če pa pritožnik trdi, da je bil v zmoti, ker je menil, da za vstopanje v akvatorij, ki je po arbitražni odločbi pripadel S., ni treba opraviti mejne kontrole, saj naj bi ribolov potekal kot dotlej, pa gre za pravno zmoto, ki bi po 31. členu Kazenskega zakonika v zvezi z 8. členom ZP-1 morala biti opravičljiva. Dejstvo, da ga je spremljala policija in da so mu hrvaški organi zagotavljali, da lahko lovi kot dotlej, niso opravičljivi razlogi za njegovo zmoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044977
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3,413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo dejstvo ali nov dokaz - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Obsojenec ni navedel nobenega novega dejstva ali predložil novega dokaza, ki bi utemeljevala obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka. Vsakršni obsojenčevi pomisleki, s katerimi podaja le lastno oceno v postopku izvedenih dokazov in ponavlja vse tisto, kar je kot nezadostno za obnovo kazenskega postopka pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, so zato odveč in ne morejo omajati zaključkov pravnomočne sodbe, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048047
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 5, 5/2, 12, 12/1, 12/3, 22, 22/2, 22/2-6, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 103, 105, 105/1, 105/1-6, 106, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
ZKP člen 148a, 148a/3, 149a, 149a/1, 149a/9, 155, 155a. URS člen 19, 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - razširitev tajnega opazovanja - vpletenost v kriminalno dejavnost - utemeljeni razlogi za sum - tajno delovanje - privilegij zoper samoobtožbo - zahteva za izločitev dokazov
Dokazni standard iz devetega odstavka 149.a člena ZKP je nižji kot tisti iz prvega odstavka istega člena.
Za presojo dovoljenosti uporabe izjav preiskovane osebe, ki jih je podala tajnemu delavcu v okviru prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja, so odločilni kriteriji: (1) ali je oseba v pridržanju, (2) ali je oseba že bila formalno zaslišana, (3) ali oseba, ki zabeleži izjavo obdolženca, deluje kot agent države in kakšna je siceršnja narava njunega razmerja, (4) ali gre za izjave o že storjenem kaznivem dejanju ali o takem, ki je (še) v teku in (5) ali gre za funkcionalni ekvivalent zaslišanju.
skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - soglasje dedičev - nesporazum - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - skrbnik zapuščine
Za primere, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, zakon predpisuje možnost imenovanja upravitelja zapuščine. Ne iz besedila zakona ne iz njegovega namena ne izhaja, da bi bila postavitev upravitelja in določitev njegovih nalog pogojena s soglasjem vseh dedičev.
začasna odredba - verjetnost nastanka škode - ukrep trajnejše narave - ogroženost otroka - največja korist otroka - stiki med starši in otrokom - verbalni konflikt - vedenjske motnje - mladoleten otrok - pravni standard
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej.
Oče se moti, da so lahko potrebe, za katere sodišče oceni, da morajo biti pokrite, le v korelaciji s kvantitativnim povečanjem dohodkov zavezanca. Za tako stališče ni nikjer podlage.
Dejstvo, da je sodna izvedenka pritrdila mnenju strokovnjaka, ki ga je angažirala obramba in svoje mnenje nato spremenila, ni razlog za oceno nezanesljivosti njenega mnenja. Izvedenka je na zaslišanju podrobno argumentirala spremembo svojega prvotnega stališča, sodišče pa je njeno mnenje ocenjevalo tako z drugimi dokazi kot mnenjem strokovnjaka.
URS člen 2, 22, 60. ZASP člen 12, 12/1, 12/3, 22, 31, 74, 74/1, 81, 81/1, 103, 105, 105/1, 105/1-6, 106, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-8. ZKUASP člen 53. OZ člen 191, 193. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f.
kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - glasbena dela - materialne avtorske pravice - male glasbene pravice - avtorsko nadomestilo - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - dobra vera - odločitev o stroških pravdnega postopka
Tožeča stranka je upravičena od tožene stranke zahtevati plačilo nadomestila za pravice v primeru kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih, med katere spada tudi predobstoječa glasba, ki je vključena v avdiovizualna dela. Ni pa upravičena zahtevati nadomestil za pravice v primeru kabelske retransmisije filmske glasbe, ki je vključena v avdiovizualna dela.
Sodišče v primeru, ko prejme zahtevek za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic in ne obstaja sporazumno ali enostransko določena tarifa, primerno nadomestilo določi le z veljavnostjo za konkretni primer (objektivne, subjektivne in časovne meje pravnomočnosti). Tako določeno primerno nadomestilo za uporabo pravic velja le za stranke konkretnega postopka in ni neposredno uporabljivo za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic v drugem sodnem postopku, med drugimi pravdnimi strankami.
Primerno mesečno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih znaša 0,246 EUR na naročnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045958
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - obrazložitev predloga - uradni zaznamek o izjavi osumljenca
Nobene dokazne podlage (niti v zagovoru obtoženca) ni bilo za zaključek, da so bile v predkazenskem postopku storjene take kršitve, ki bi terjale predlagano izločitev listin. Predlog za izločitev nedovoljenih dokazov namreč ne more biti utemeljen že na podlagi izjave obtoženčevega zagovornika, da ravnanje policistov ni bilo zakonito, ampak morajo trditve temeljiti na konkretno substanciranih dokazih (tudi predlaganih), ki vzbudijo verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev oz. okoliščin.