glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Zagovornik je v zahtevi za varstvo zakonitosti odločitev v zvezi s čitanjem zapisnika priče S.Š. opredelil kot "kršitev določb ZKP", ne da bi kršitev konkretiziral ter jo povezal z možnimi kršitvami zakona v obravnavani procesni situaciji, v obrazložitvi pa navedel, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena, ker ni preverilo, ali je bil priči res izrečen ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo, torej, ker ni raziskalo odločilnega procesnega dejstva za presojo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za čitanje zapisnika brez soglasja strank (340. člen ZKP). Tako oblikovana zahteva za varstvo zakonitosti je, kar zadeva očitke o kršitvi procesnega zakona, tako nejasna in posplošena, da je ni bilo mogoče preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
S poudarjanjem časovne odmaknjenosti dogodka zagovornik očitno želi doseči spremembo kazenske sankcije, vendar pa tega razloga (4. točka 370. člena ZKP) z zahtevo za varstvo zakonitosti ni možno uveljavljati.
začasna odredba - stranka z interesom kot pritožnik - navajanje dodatnih dejstev v pritožbi
Za presojo, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe so relevantna samo tista dejstva, ki jih je v zahtevi navajala tožeča stranka. Zato pritožnik - stranka z interesom, z dodatnim navajanjem dejstev v pritožbi, ki bi po njegovem mnenju kazala na hujše škodljive posledice, ne more vplivati na drugačno odločitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno izredno pravno sredstvo, v katerem mora vložnik svoje navedbe obrazložiti, ne zadošča le golo sklicevanje na utemeljitev in razloge, podane v rednem pravnem sredstvu.
ugotovitev državljanstva - pooblaščenci - obseg pooblastila - smrt stranke
Pooblastilo za opravo vseh dejanj v upravnem postopku daje pooblaščencu mandat za opravo teh dejanj do pravnomočnosti odločbe, izdane v konkretnem upravnem postopku, torej tudi za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu. Iz upravnih in sodnih spisov ne izhaja, da bi oporočna dedinja po pokojni tožeči stranki po 1.
odstavku 100. člena ZPP preklicala pooblastilo, ki ga je tožeča stranka dala svojemu pooblaščencu.
ZDR (1990) člen 105. ZPP (1977) člen 274, 274/1, 339, 339/1, 370, 370/1.
rok za sodno varstvo - razumni rok - zamuda roka - kršitev postopka - revizijski razlog
Ker trajanje roka za sodno varstvo iz 105. člena ZDR v zakonu ni omejeno, ne gre za prekluzivni rok, na katerega bi lahko sodišče pazilo po uradni dolžnosti. Potek razumnega roka za sodno varstvo se lahko v sodnem postopku upošteva le na ugovor stranke.
ZTPDR člen 18, 75, 75/2-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2a.
prenehanje delovnega razmerja - obrnjeno dokazno breme - nezmožnost za opravljanje delovnih nalog - razlogi za prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka izkazala, da je v predpisanem postopku utemeljeno ugotovila, da tožnica nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del na delovnem mestu, na katero je bila razporejena in da tožena stranka v tem času ni imela drugega prostega delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožničinemu znanju in zmožnostim, je izkazala obstoj resnega razloga za odpoved delovnega razmerja oz. obstoj zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, saj revizija ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (370. člen ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more upoštevati revizijskih navedb tožeče stranke, saj se vse navedbe vežejo samo na ugotovljeno dejansko stanje. Vprašanje, ki naj bi ostalo sporno, ali je tožnica ob ugotovitvi, da je bila v spornem obdobju od 23.11.1998 do 31.12.1998 začasno popolnoma nezmožna za delo, ali je bila v tem času zmožna za delo v skrajšanem delovnem času, ki je ne glede na to, da je o njem meritorno v upravnem postopku odločala tožena stranka in nato tudi sodišče, že samo po sebi dejansko vprašanje in podlaga za uveljavljanje pravic v zdravstvenem zavarovanju ali v delovnem razmerju, ni moglo biti obravnavano kot vprašanje uporabe materialnega prava in zato tudi ni možna ugotovitev, da je z odločitvijo sodišča prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
odškodnina za nesrečo pri delu - objektivna odgovornost - sokrivda delavca - odgovornost države in občine
Novo nastale občine niso "pravne naslednice" nekdanjih občin, organiziranih kot samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, kolikor so te že po nekdanji ustavni ureditvi opravljale tudi oblastne (državne) funkcije.
Tudi v vojnem stanju mora biti škoda v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, če naj tisti, ki vojne operacije vodi, objektivno odgovarja. Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh nižjih sodišč, da sicer malomarno in neprofesionalno ravnanje tožnika z orožjem, v danih razmerah ne izključuje objektivne odgovornosti države. Do nesreče je prišlo z orožjem kot nevarno stvarjo v napeti in živčni situaciji v času vojnih razmer.
ZDR (1990) člen 34, 35, 36. ZDSS člen 24, 24/1.ZPP člen 188, 188/2, 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - presoja zakonitosti začasne odredbe - razlog za prenehanje delovnega razmerja - izpodbijanje odločbe delodajalca
Sodišče nima pravice samostojno ugotavljati načina prenehanja delovnega razmerja in ne sme na podlagi dokazov izvedenih šele v sodnem - in ne v predhodnem postopku - odločati o zakonitem razlogu za prenehanje delovnega razmerja delavca, če ta razlog ni bil vsebovan v izpodbijani odločbi delodajalca.
ZPP člen 360. ZDR (1990) člen 103.ZDDO člen 45, 45/1.
kršitev delovnih obveznosti - postopek pri delodajalcu - kaznivo dejanje
Stvar dokaznega postopka je, kateri dokazi se bodo, na predlog strank izvedli in ali bo na podlagi dokazne ocene potrjen očitek o storjenih kršitvah. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na kršenje pravice do obrambe z zatrjevanjem o neutemeljenosti očitkov ter o nezadostnosti dokazov ali njihove neprimernosti. Tovrstni ugovori ne morejo biti utemeljen in opravičljiv razlog za nesodelovanje v postopku.
O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep.
Po določbah prvega odstavka 6. člena ZRPJZ so količniki za določitev osnovnih plač delovnih mest odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela in se razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe. Drugi odstavek tega člena določa, da se količniki razvrščajo v tarifne skupine glede na stopnjo strokovne izobrazbe, v tretjem odstavku pa je določba, da se znotraj tarifnih skupin količniki razvrščajo v plačilne razrede, pri čemer višina količnika pomeni hkrati označbo plačilnega razreda.
Količniki torej ne pomenijo v vsakem primeru istega, saj lahko določajo ali uvrstitev v tarifno skupino ali pa znotraj te skupine razvrstitev v plačilni razred.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zavrženje ugovora - pooblastilo
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR je nezakonit, če je direktor tožene stranke zavrgel ugovor tožnice, ki mu ni bilo priloženo pooblastilo, ne da bi prej na podlagi 98. člena ZPP pozval tožečo stranko, da predloži pooblastilo.
Čeprav je tožnik zatrjeval, ne pa tudi dokazal nižje plače, sodišče niti iz tega razloga ni moglo ugotoviti, da ponujena pogodba o zaposlitvi ne bi bila zakonita ali v skladu z določbo kolektivne pogodbe. Revizijsko sodišče sicer sprejema grajo revizije, da je nižje sodišče prišlo do dejanskega zaključka, ne da bi izvajalo dokaze, samo na podlagi navedb tožene stranke, vendar je bistveno, da je dejanski zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da revident pri plači ni bil prikrajšan, ki temelji predvsem na ugotovitvi, da revident svojega navajanja o prikrajšavi ni tudi dokazal. To za sojenje na revizijski stopnji pomeni, da je bila v tem delu ponujena pogodba o zaposlitvi v skladu z zahtevo kolektivne pogodbe in da zato tudi tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo razlike v plači, ni utemeljen.
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da revident v času, ko je bilo na razpolago delovno mesto vodje varstva pri delu (in bi se za delo še lahko dokvalificiral v šestih mesecih, kot to predvideva 36.a člen ZDR), še ni bil spoznan za trajno presežnega delavca, kasneje pa za to delovno mesto, po spremenjeni sistemizaciji, ni več izpolnjeval pogoja izobrazbe, kar pomeni, da se v šestih mesecih za opravljanje tega dela ne bi mogel dokvalificirati. Ker sprememba sistemizacije ni predmet tega spora, sodišče tudi ne more upoštevati niti revidentovih navedb o nepotrebnosti sprejema nove sistemizacije niti ne o šikanoznih razlogih tega postopka. Zato je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi izdala revidentu sklep, po katerem mu je kot delavcu, katerega delo trajno ni bilo potrebno, delovno razmerje prenehalo.
odškodninska odgovornost delavca - predhodni postopek pri delodajalcu kot procesna predpostavka - huda malomarnost - zapadlost odškodnine
Določba 72. člena ZTPDR o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavca pri delodajalcu ne vpliva na pravila o zapadlosti obveznosti plačila odškodnine z dnem nastanka škode (186. člen ZOR).
Določba 72. člena ZTPDR ne pomeni procesne predpostavke za uveljavljanje plačila odškodnine pred sodiščem, temveč določa le interna pravila za ugotavljanje odškodninske odgovornosti delavcev v organizacijah, v katerih ta pristojnost ni bila rešena s statusno opredelitvijo pristojnosti organov družb oz. drugih subjektov.
Odškodninska odgovornost poslovodje oz. vodje enote grosistične prodaje se presoja z vidika pričakovane skrbnosti strokovnjaka.
ZPPSL člen 1, 1/3, 8, 106, 176, 183. ZTPDR člen 77. ZGD člen 371, 371/2, 373, 373/1.
prenehanje delovnega razmerja v postopku prisilne likvidacije
Če izvede sodišče likvidacijo na podlagi 3. odstavka 1. člena ZPPSL po določbah tega zakona (redna likvidacija) se uporabi tudi glede prenehanja delovnih razmerjih določbe ZPPSL v zvezi s 77. členom ZTPDR.
razvrstitev v plačilni razred - dokazi in izvajanje dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Napake v dokaznem postopku, neskladja v sodbi in neskladja med razlogi sodbe in listinami v spisu se v revizijskem postopku lahko presojajo le, če jih stranka izrecno uveljavlja (386. člen ZPP (1977)).
Če je delodajalec v svojem splošnem aktu določil, da se za določene kršitve obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebnih ("kvalifikatornih") okoliščin ni treba ugotavljati. Posebne posledice dejanja (na primer povzročena gmotna ali negmotna škoda delodajalcu, moten delovni proces in podobno) so v takšnem primeru del njene kvalifikacije, ki je določena v splošnem aktu delodajalca.
Strokovni delavec, ki neformalno pomaga disciplinski komisiji, lahko deluje kot član komisije za pritožbe, če je ugotovljeno, da s tem niso kršene določbe 5. in 6. točke 70. člena in 75. člena ZPP.
delovno razmerje za določen čas - tujec - delovno dovoljenje - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Samo v primeru, če obstaja eden izmed razlogov po 1. odstavku 17. člena ZDR (1990), se lahko sklene delovno razmerje za določen čas tudi s tujcem pod posebnim pogojem, določenim v 1. odstavku 2. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (delovno dovoljenje). Zato ugotovitev obstoja tega posebnega pogoja sama po sebi ne zadošča za presojo zakonitosti sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Za njeno pravno veljavnost morajo biti izpolnjene zakonite predpostavke iz 1. odstavka 17. člena ZDR (1990).
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na sostorilca in pričo) - odprava pripora - razveljavitev sklepa o priporu - ponovno odločanje o priporu
Po razveljavitvi sklepa o priporu, izdanega iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, mora preiskovalni sodnik upoštevati, ali so tudi pri ponovnem odločanju podane okoliščine za odreditev pripora. Zmotno je stališče, da je potrebno o predlogu državnega tožilca ponovno odločiti na podlagi dokazov in okoliščin, ki so bile podane v trenutku s strani državnega tožilca predlagane odreditve pripora.
Brez pritožbe državnega tožilca zoper sklep o priporu ni mogoče v primeru njegove razveljavitve v ponovnem odločanju širiti pripornega razloga koluzijske nevarnosti tudi na druga kazniva dejanja, če je bil razveljavljeni sklep izdan iz razloga nevarnosti vplivanja na določena soosumljenca in pričo ter le v zvezi z osumljencu očitanim enim izmed kaznivih dejanj.