spor majhne vrednosti - rok za utemeljitev tožbe - prekluzije za navajanje dejstev in predlaganje dokazov
V primeru pravdnega postopka, do katerega pride v posledici sklepa iz 2. odst. 62. čl. ZIZ, pa tožeča stranka s prvo vlogo običajno ponudi šele trditveno podlago v smislu tožbe, saj kot upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine še ni bila dolžna predloga utemeljevati v smislu vložene tožbe. Te situacije v smislu opredelitve prekluzivnega roka, v katerem mora tožeča stranka ponuditi ustrezno trditveno podlago za utemeljitev tožbe, ZPP ne ureja. Res je, da je omejitev procesnih pravic v 451. in 452. čl. ZPP določena zaradi poudarjenega načela ekonomičnosti tovrstnih postopkov. V skladu s 452. čl. ZPP bi po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče sicer lahko zahtevalo, da v naloženem roku ponudi ustrezno trditveno podlago za utemeljitev tožbenega zahtevka. Vendar pa mora biti tožeča stranka izrecno opozorjena na morebitne posledice neaktivnosti.
S pravnomočnim sklepom o začetku stečajnega postopka nad družbo M. I. d.o.o., se je začela oblikovati tudi stečajna masa, sestavni del katere je bilo tudi premoženje pripojene družbe M. d.o.o.
ZRev člen 6, 6. ZGD-1 člen 321, 321/3, 321/3, 321.
stroški posebne revizije
Kadar imenuje posebnega revizorja izmed pooblaščenih subjektov, ki svoje storitve sicer prodajajo na trgu, sodišče pri oceni primernosti stroškov, ki jih bo morala nositi revidirana družba, upoštevati objektivizirana merila, ki omogočajo preizkus primernosti zaračunanih stroškov. Sodišče pri tem ne sme ravnati v škodo revidirane družbe s tem, da bi revizorju priznalo višje plačilo, kot bi ga le-ta dosegel s svojo storitvijo na trgu. Pri tem ima možnost, da okvirni obseg potrebnih stroškov preizkusi pred določitvijo predujma tudi s pridobitvijo okvirnega predračuna stroškov s strani večih ponudnikov tovrstnih storitev. Podlago za oceno primernosti obračunanih stroškov revizorja pa lahko predstavljajo tudi objektivni kriteriji, ki jih v skladu s 6. členom Zakona o revidiranju I. z. r. opredeli v okviru smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev.
ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - predlog tretjega za odlog izvršbe
V izpodbijanem sklepu je sodišče ugotovilo, da sta upnika ugovoru družbe nasprotovala. Že to dejstvo zadostuje za zavrnitev ugovora, zato so vse ostale pritožničine navedbe pravno nerelevantne.
Po prejemu dopisa ZPIZa, da je dolžnik prejemnik pokojninske dajatve, katera je nižja oziroma ne dosega neto minimalne plače, mora sodišče pred ustavitvijo izvršbe na pokojnino upnika obvestiti o dopisu ZPIZa in mu hkrati dati možnost, da predlaga novo izvršilno sredstvo.
izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - slabo ekonomsko finančno stanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti je na strani tožeče stranke, razen ko gre za primere, ko se vedenje za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje domneva (4. odstavek 125. člena ZPPSL). Če hoče torej tožeča stranka prevaliti trditveno in dokazno breme v zvezi z (ne)obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti na toženo stranko, mora zatrjevati domnevno bazo iz 4. odstavka 125. člena ZPPSL. V kolikor te domnevne baze ne zatrjuje, je na njeni strani trditveno in dokazno breme za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti v skladu s 1. odstavkom 125. člena ZPPSL.
ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2. ZCUKPIL člen 12. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2–a, 47/2–c, 47, 47/1, 47/2–a, 47/2–c.
blagovna znamka
Tožena stranka je brez dovoljenja tožeče stranke v Slovenijo uvozila sporno blago pod znakom, ki je zaščiten z znamkami tožeče stranke. To zadošča za ugotovitev, da je tožena stranka kršitelj znamke tožeče stranke in tako v skladu s točko c) 2. odstavka 47. člena v povezavi s 1. odstavkom 121. člena ZIL-1 tudi pasivno legitimirana za zahtevek na prepoved bodočih kršitvenih dejanj.
Uporaba zaščitenega znaka v gospodarskem prometu je pravni standard, katerega namen je zajeti vse dejanske stanove, ki bi v praksi pomenili poseg v pravice imetnika znamke. Vsebina tega pravnega standarda je konkretizirana v 2. odstavku 47. člena ZIL-1, ki primeroma navaja dejanja, ki predstavljajo uporabo zaščitenega znaka v gospodarskem prometu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - obveščanje delodajalca - začasna nezmožnost za delo
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi očitka, da je prekršil zakonsko določeno obveznost obveščanja, zaradi česar je potrebno zakonitost izredne odpovedi presojati s stališča tega razlog. Ker med bistvene okoliščine, o katerih mora delavec delodajalca obveščati, sodi tudi to, da dela zaradi zdravstvene nezmožnosti določen čas ne more opravljati, in ker je tožnik o tem toženi stranki zavestno sporočal neresnične podatke, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
URS člen 49, 49/2, 49, 49/2. KPND člen 32, 32/8, 32, 32/8.
vračilo stroškov izobraževanja - pravica do proste izbire zaposlitve - načelo sorazmernosti - svoboda dela - prosta izbira zaposlitve
Čeprav v pogodbi o šolanju ni izrecno določeno, da bo delodajalec delavko po zaključku šolanja razporedil na ustrezno delovno mesto, je takšna obveznost določena v 8. odstavku 32. člena KPND. Ker se je delavka šolala v interesu delodajalca, ki svoje obveznosti za razporeditev delavke na delovno mesto, ki bi ustrezalo njeni pridobljeni izobrazbi, ni izpolnil, delodajalec ne more zahtevati povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem.
Zahtevek tožeče stranke bi bil neutemeljen tudi v primeru, če bi obveznost razporeditve izpolnila, saj predstavlja določilo v pogodbi o šolanju, po katerem je dolžan delavec ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še trikratno dobo izobraževanja, nesorazmeren poseg v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve in je neprimerno sredstvo za zaščito premoženjskih pravic ter interesov.
Preprečitev povečanja premoženja ZOR1 poimenuje izgubljeni dobiček (prim. 155. čl. ZOR). Tožeča stranka pa obstoj škode iz naslova preprečitve povečanja premoženja utemelji z razmerjem med prihodki pred in po škodnem ravnanju.
Naše odškodninsko pravo pozna kot pravno priznano premoženjsko škodo (poleg navadne škode) izgubljeni dobiček (155. čl., 198. in 266. čl. ZOR), medtem ko izgubljeni prihodek ni kategorija te vrste škode. Prihodek ne more služiti kot osnova za sklepanje o preprečitvi povečanja premoženja (prim. 155. čl. ZOR), ker denarni znesek prihodka izraža v vsakdanjem pomenu te besede vsoto, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, ne da bi se upoštevali stroški, ki so nujno povezani z opravljanjem vsake pridobitne dejavnosti (nasprotna tožeča stranka je kapitalska gospodarske družba). Ta vsota zato že pojmovno ne more odražati povečanja premoženja, ker ne upošteva stroškov pridobitne dejavnosti, iz katere izvira prihodek.
ZPP člen 394, 394-5, 394-10, 396, 396/1, 396/1-4, 394, 394-5, 394-10, 396, 396/1, 396/1-4. OZ člen 131, 131/1, 171, 131, 131/1, 171.
obnova postopka - kriva izpovedba priče - nova dejstva in novi dokazi - roki za obnovo - odškodninska odgovornost priče - prispevek oškodovanca - škoda
Tožeča stranka vlaga odškodninsko tožbo, nedopustno ravnanje toženke pa vidi v nezakonitem vpisu delovne dobe v delovne knjižice treh oseb in v njenem krivem pričanju v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, posledica katerega je bila izdaja zanjo neugodne sodbe. Vprašanje delovnega razmerja in s tem povezanega vpisa delovne dobe v delovne knjižice je bilo obravnavano v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožeča stranka je v spis vložila dokaz, da naj bi bil eden od delavcev zaposlen drugje. S tem v bistvu izpodbija pravilnost zaključkov delovnega in socialnega sodišča, saj istočasno zaradi tega dokaza, ki ga je naknadno našla, predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka pred delovnim in socialnim sodiščem iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Tudi če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče, je mogoče zahtevati obnovo postopka, ki je pravnomočno končan (5. točka 394. člena ZPP). Objektivni rok za vložitev predloga za obnovo še ni potekel. Ker tožeča stranka lahko z izrednimi pravnimi sredstvi doseže razveljavitev pravnomočne sodbe in s tem prepreči nastanek škode (tožeča stranka potrjuje, da škoda še ni nastala), njen odškodninski zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen. Tudi oškodovanec mora namreč storiti vse, da prepreči nastanek škode. Če tega ne stori, je odgovorna oseba (v celoti ali v ustreznem delu) razbremenjena odgovornosti (192. člena ZOR oziroma 171. člen sedaj veljavnega OZ).
Sodna odločba predstavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatve, ki izhaja iz njega. Izvršitev pravnomočne sodbe odločbe zato praviloma ne more predstavljati protipravne škode. Izjema seveda velja v primerih, ko je sodba kasneje razveljavljena v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in v določenih drugih izjemnih primerih. Tako bi se lahko izkazalo, da je škoda protipravna tudi v primeru, če bi nastala z izvršitvijo pravnomočne sodbe, ki bi temeljila na krivem pričanju priče, za katero bi bila izdana pravnomočna sodba v kazenskem postopku po preteku roka za obnovo.
Za pridobitev služnostne pravice vožnje na podlagi priposestvovanja, za kar določilo čl. 54 ZTLR zahteva 20 letno dejansko izvrševanje služnosti s strani lastnika gospodujočega zemljišča, je potrebno, da se ta res zahtevani čas izvršuje v določenem obsegu, pri tem pa se v tej zakonsko določeni dobi izvrševanja upošteva dejansko izvrševanje teh voženj, tudi lastninskega prednika gospodujočih zemljišč, če je bil obseg njegovega dejanskega izvrševanja služnosti enak obsegu sedanjega lastnika gospodujočega zemljišča.
Ni izkazana jurisdikcija domačega sodišča v primeru regresnega zahtevka J. j. in p. s. RS zoper toženca (državljana BiH), ki nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS.
Ker je določba 106. člena ZDR jasna in nedvoumna in ker daje pristojnost za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le upravitelju prisilne poravnave, delodajalec brez posebnega pooblastila upravitelja prisilne poravnave svojim delavcem ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Citirana določba je v primerjavi s splošno določbo 1. odstavka 18. člena ZDR specialna določba, zato jo je potrebno uporabiti.
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve po uradni dolžnosti ugotavlja, da je glede prekrška navedena Ad1 izreka izpodbijane sodbe podana materialna kršitev določb predpisa, ki določa prekršek iz 4. točke 156. člena ZP-1, saj je bil glede tega prekrška uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti. V obravnavanem primeru namreč obdolženi s storitvijo prekrška ni povzročil prometne nesreče, kot je to nepravilno zaključilo sodišče prve stopnje, saj v prometni nesreči ni nastala škoda na tujem premoženju, prav tako pa je bil v nesreči poškodovan le sam obdolženec. Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji določeni v drugi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, ter v obravnavanem primeru ni mogoče zaključiti, da je obdolženi s storitvijo prekrška povzročil prometno nesrečo druge kategorije, ampak je storil le temeljni prekršek po petem odstavku v zvezi s drugim odstavkom 30. člena ZVCP-1, zaradi česar je pritožbeno sodišče temu ustrezno v odgovornosti spremenilo pravno označbo prekrška navedenega Ad1 izreka izpodbijane sodbe kot temeljni prekršek po petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZVCP-1 in iz izreka izpustilo besedilo "s tem pa je povzročil prometno nesrečo druge kategorije".
ZD člen 163, 163. ZDKZ člen 11, 21, 11, 21. ZDKG člen 1, 5, 7, 21, 1, 5, 7, 21. ZPP člen 315, 366, 315, 366.
dedovanje zaščitenih kmetij - oporočni dedič - merila za določitev prevzemnika kmetije - vmesni sklep o dedovanju
Niti ZD niti ZDKG ne izključujeta možnosti izdaje vmesnega sklepa o dedovanju. Zlasti se tak sklep lahko izkaže za smotrnega v primeru določitve prevzemnika zaščitene kmetije, saj zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. S tem, da sodišče določi tega dediča (prevzemnika), pa ni nujno, da odloči že tudi o vseh drugih pravicah drugih dedičev in oziroma oseb, ki jim pripada kakšna pravica iz zapuščine - ravno to bo predmet končnega sklepa.
ZDKG se v poglavju, ki ureja oporočno dedovanje, ne sklicuje na določilo 7. člena ZDKG, ki določa pravila, po katerih se na podlagi zakona deduje zaščitena kmetija v primeru, če je več sodedičev istega vrstnega reda. Prejšnji ZDKZK se je za razliko od ZDKG tudi pri oporočnem dedovanju (21. člen ZDKZK) skliceval na določilo 11. člena ZDKZK, ki je določal podobna pravila za primer dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je ta zakon ustavno sodišče (Uradni list RS, št. 76/94) razveljavilo, ker je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in lastninsko pravico. To pa pomeni, da je novi zakon na tem področju dopustil oporočitelju večjo svobodo pri izbiri dediča zaščitene kmetije, saj je (z določeno izjemo) omejen le s tem, da jo prepusti enemu dediču, drugih kriterijev, ki jih zakon sicer določa za dedovanje na podlagi zakona, pa ni dolžan upoštevati.
ZOdv člen 17, 17/1, 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 9, 22, 22/1, 22/2, 9, 22, 22/1, 22/2.
odvetniški stroški - zastopanje več oseb - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Odvetnik, ki v pravdnem postopku zastopa le eno stranko, neupravičeno zahteva povišanje vrednosti storitve, ker na nasprotni strani nastopa več strank, ki niso enotni sosporniki. Do povišanja vrednosti storitve je upravičen le tisti odvetnik, ki zastopa več strank.
Obvezne razlage, ki jo sprejme Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, sodišče ni dolžno upoštevati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti - odločanje na podlagi izvedenih dokazov
Ker je sodišče prve stopnje o predlagani začasni odredbi odločilo le na podlagi navedb tožeče in tožene stranke, le-te pa se razlikujejo o pravno odločilnih dejstvih, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Stranka, ki ni uspela, tako ni mogla dokazovati pravočasno predlaganih pravno odločilnih dejstev in dokazov, saj jih sodišče ni izvajalo.