Priča policist je v svoji že omenjeni izjavi sicer zatrdil, da je do prometne nesreče prišlo na način, kot je naveden v predlogu, saj je obdolženec zavijal v levo na stransko cesto, ne da bi se pred tem prepričal o varnosti takšnega početja, kar je bilo razvidno iz zavornih sledi, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je pred tem hotel prehiteti obdolženca, ki ni imel prižganega levega smernega kazalca, vendar so takšne njegove trditve neutemeljene, saj je navedena priča prevzela vlogo izvedenca ter neprepričljivo in zgolj z zatrjevanjem uveljavljala obdolženčevo povzročitev obravnavane prometne nesreče oziroma storitev prekrška in odgovornost zanj. Navedena priča bi v svoji izjavi lahko v zvezi z obravnavanim prekrškom prepričljivo opisala zgolj tisto, kar je videla in slišala, to je s skico kraja prometne nezgode in 13. fotografijami le-tega zavarovane dokaze ter izjave udeležencev oziroma očividcev obravnavane prometne nesreče, ne more pa na podlagi svojih opažanj navajati zaključke, saj za to ni pristojna in čemur je neutemeljeno v izpodbijani sodbi sledilo tudi prvostopno sodišče. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je med drugim razvidno, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je jasno in nesporno razvidno iz albuma fotografij, ki prikazujejo poškodbe nastale na osebnem avtomobilu (številka 5 in številka 6), da je bil voznik osebnega avtomobila že v fazi prehitevanja, ko mu je obdolženec s svojim načinom vožnje zaprl pot in so ta ter v izpodbijani sodbi navedene podobne trditve povsem neutemeljene, saj na tak način tudi sodišče prve stopnje prevzema vlogo izvedenca, zaradi česar je v dokazni oceni neprepričljivo. Zaradi tega je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec obravnavani prekršek storil in, da je zanj odgovoren, preuranjen.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 177/3, 192, 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 177/3, 192. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 153/2, 153/3, 171, 131, 131/2, 149, 153, 153/2, 153/3, 171.
nevarna stvar - objektivna odgovornost - veriga - med dve betonski koriti napeta veriga
Veriga sama po sebi ni nevarna stvar, pač pa je nevarna stvar veriga, napeta med dve betonski koriti, ki vodi od osrednjega dela tržnice prek prostora za stojnice do parkirišč, in sicer v višini hoje, v temi (le ponoči), brez osvetlitve, brez opozorila in brez oznake, saj predstavlja povečano nevarnost za okolico.
Navedena materialna kršitev, ko je sodišče prve stopnje določilo v zvezi z določbo osmega odstavka 135. člena ZVCP-1 osemnajst kazenskih točk za prekršek pod točko 2, to je za prekršek po D točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (vožnja pod vplivom alkohola) in ne za prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša na prometno nesrečo, se v konkretni zadevi pri tako posamično določenih stranskih sankcijah kazenskih točk izraža kot kršitev v škodo obdolženega iz razloga, ker pritožbeno sodišče soglaša z v pritožbi uveljavljanimi okoliščinami v zvezi s prekrškom iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe, da je obdolženi v prometni nesreči, ki jo je povzročil, utrpel telesne poškodbe, zaradi katerih bo do konca življenja invalid, s katerimi pritožniki smiselno uveljavljajo, da so podani razlogi za odpustitev sankcije. 45. člen KZ, ki se v zvezi z določbo člena 8 ZP-1 v postopku o prekršku smiselno uporablja, določa, da sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takšnem primeru očitno ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotavlja, da je obdolženi storil prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe z nezavestno malomarnostjo, po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavani zadevi podan tudi poseben razlog za odpustitev sankcij kot ga opredeljuje 45. člen KZ, to je, da posledice obravnavanega prekrška po petem odstavku 30. člena ZVCP-1, ki ga je storil obdolženi, le-tega toliko prizadevajo, da izrek sankcije za ta prekršek, očitno ne bi bil upravičen. Kot takšen razlog pritožbeno sodišče ocenjuje dejstvo, da je obdolženi v prometni nesreči utrpel telesne poškodbe s trajnimi posledicami v obliki pareze leve roke in možganske poškodbe, zaradi česar tudi ni več sposoben za opravljanje svojega poklica, kar vse izhaja iz spisovnega gradiva in obsežne zdravniške dokumentacije, ki jo prilagajo pritožniki, iz spisovnega gradiva pa tudi izhaja, da je v obravnavani prometni nesreči oškodovanec utrpel le gmotno škodo na osebnem avtomobilu v višini okrog 500.000,00 SIT.
Tudi če toženca ne moremo šteti za rejca psa v smislu paragrafa 1320 ODZ in če ta določba ne daje pravne podlage za njegovo odškodninsko odgovornost, to še ne pomeni, da obstoja njegove odškodninske odgovornosti ni mogoče presojati po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti V 16. členu ZOR je določeno, da se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Če pa drugemu povzroči škodo, jo je po določbi 1. odst. 154. člena ZOR dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
ZPP člen 139, 139/2, 142, 142/5, 139, 139/2, 142, 142/5.
nadomestna vročitev
ZPP v določbi 2. odst. 139. člena, v katerem je opredeljen način vročanja določa, da se fizičnim oseba vroča v stanovanju ali na delovnem mestu, tistega, ki naj se mu vroči pisanje, ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Glede na navedeno določbo je za vročitev odločilen kraj dejanskega bivanja naslovnika, saj je pojem "stanovanja" potrebno razumeti v dejanskem smislu. To pa pomeni, da če stranka, ki ji je treba določeno pisanje vročiti, na določenem naslovu sploh ne stanuje, ji na tem naslovu pač ni mogoče pisanja vročiti. Iz istih razlogov pa ji na takšnem naslovu ni mogoče opraviti nadomestne vročitve.
ZST člen 8, 8. ZNP člen 37, 37. ZPP člen 105a, 105a.
presumpcija umika predloga zaradi nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse
Plačilo sodne takse oziroma predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog v nepravdnem postopku ne prestavlja procesne predpostavke, neplačilo takse oziroma opustitev predložitve dokazila o plačilu takse pa ne presumpcije umika predloga.
vpis lastninske pravice - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo
Podlaga za vpis predlagane vknjižbe stvarne pravice je lahko tudi ugotovitvena sodba, ki ne vsebuje intabulacijske klavzule, vendar mora iz izreka sodbe izhajati ugotovitev, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, pri kateri je predlagan vpis.
Oškodovanec je pravočasno vložil ovadbo zaradi kaznivega dejanja po 2. odst. 211. člena KZ. Ker mu je bil predmet kaznivega dejanja na glavni obravnavi, ko je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja prikrivanja, vrnjen, premoženjskopravnega zahtevka ni uveljavljal, to ne pomeni, da ni podal predloga za pregon zoper obdolženca.
večkratni zaporedni prenosi pravice, ki niso bili vpisani v zemljiško knjigo – dolžnost predložitve listine za vsak zaporedni prenos
V obravnavani zadevi gre za večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi in je predlagatelj zadnji pridobitelj pravice, katere vpis predlaga. Predlagatelj bi moral za vsakega od zaporednih prenosov predložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, ta listina pa mora biti priložena v izvirniku, kot to določa 2. odstavek 142. člena ZZK-1.
odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena in časti - civilni delikt - objektivna protipravnost škodnega dejanja
Razžalitev dobrega imena in časti je pogoj za zatrjevani civilni delikt. Pogoj za razžalitev dobrega imena in časti je, da ne gre le za subjektivno dojemanje razžalitve, marveč mora biti podana protipravnost dejanja v objektivnem pogledu.
Kaznivo dejanje prikrivanja je namreč trenutno kaznivo dejanje, storjeno z eno od oblik tega kaznivega dejanja, ne pa trajno, zato kaznivo dejanje ni storjeno v nadaljnjem času, npr. posesti, prikrivanja stvari. Zastaranje kazenskega pregona za to kaznivo dejanje teče od storitve ene od oblik prikrivanja naprej, ne glede na čas prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja pa je akcesorne narave, predpostavlja namreč obstoj drugega kaznivega dejanja. Temeljno kaznivo dejanje je tisto, pri katerem storilec nekaj s kaznivim dejanjem pridobi, torej različni primeri nezakonite prilastitve stvari ali pridobitve stvari z zlorabo.
Dosojeni znesek so terjatve, ki izvirajo iz leta 2002. Predlog za izvršbo je bil vložen. Res je, da za terjatve, ki jih vtožuje tožnica velja enoletni zastaralni rok (prvi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika - OZ) vendar pa začne zastaralni rok teči šele po preteku leta v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). To pa pomeni, da je zastaranje začelo teči in terjatev tožeče stranke, ki je dospela v plačilo v letu 2002 še ni zastarala, saj je bil izvršilni predlog vložen.
popravni sklep – napaka v imenu stranke – poprava napačne označbe osebe
Predsednik senata oz. sodnik lahko popravi vsak čas napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom (328. člen ZPP, v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi gre za napako v imenu dolžnika, popravo napake v imenih pa je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oz. nenatančno opredelitev imena stranke. Bistveno pri tem je, da ne gre za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
zaznamba izvršbe - podlaga za vpis - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vknjižba hipoteke
Za vsak sklep o izvršbi na nepremičnino velja, da ga sodišče zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ), za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa še dodatno, da ga izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). To pomeni, da zakon, ki določa zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, zahteva pravnomočnost (dajatvenega dela) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Tako se tudi izkaže, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo valorizacije kakor mu to očita pritožba, temveč je obračunalo zakonske zamudne obresti od dne škodnega dogodka do dne plačila, kar je pravilno.
Pri kaznivem dejanju po čl. 310 KZ zakon sicer ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar pa je zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja hramba (orožja, streliva, razstreliva), v konkretnem primeru izključena.
ZPP člen 199, 200, 200/3, 363, 363/2. ZPPAI člen 12. OZ člen 179, 182.
stranska intervencija v pravdi – odločanje o (ne)dopustitvi intervencije – možnost pritožbe zoper sklep o dopustitvi intervencije – pravni interes za intervencijo – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Sodišče na izjavo stranke, ki oporeka intervenciji ni vezano, saj samo odloča o tem, ali bo (ne)dopustilo intervencijo in v primeru, ko dopusti intervencijo, zoper tak sklep ni posebne pritožbe. Tožnik se je proti tej odločitvi lahko pritožil skupaj s pritožbo proti sodbi.