Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu čistilka, na katerega je razporejena, zmožna pa je za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, ker tožnica ni popolnoma nezmožna za pridobitno delo.
Ker je pri tožnici, invalidki III. kategorije, prišlo do poslabšanja invalidnosti, tako da so ji potrebne nove omejitve pri delu, ki ga je še zmožna opravljati v polnem delovnem času, se ji v okviru III. kategorije priznajo nove omejitev pri delu. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času je neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – uporaba kriterijev
Tožena stranka je v postopku določanja presežnih delavcev pripravila seznam presežnih delavcev, tako da je v isto kategorijo uvrstila le delavce, ki so delali na določenem delovnem mestu in nato delavce točkovala po kriterijih, določenih v Programu, pri tem pa ni spoštovala določbe 3. točke Programa razreševanja presežnih delavcev in 85. člena podjetniške kolektivne pogodbe, da se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo v posamezni obračunski oziroma organizacijski enoti na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. Tožnik je bil zato neutemeljeno opredeljen kot presežni delavec, zaposlitev pa sta obdržala primerljiva delavca, ki sta zbrala manjše število točk kot tožnik, zaradi česar je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – izjava o pripoznavi
Pripoznanje terjatve je po svojem bistvu „zgolj“ dolžnikova izjava upniku, da njegov dolg obstoji. Izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga, se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi okoliščine izjave, v smislu ali se v njihovem kontekstu izjava pokaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu
Ukinitev tožničinega delovnega mesta zaradi reorganizacije tožene stranke predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določilom 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe je stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče tudi ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije. Glede na navedeno okoliščine v zvezi z poslovnimi rezultatati tožene stranke niso pravnoodločilne.
Trpinčenje na delovnem mestu je v skladu s 4. odstavkom 6.a člena ZDR izrecno prepovedano in opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Izjave “kaj bi pa spet rada” in “počasi, umiri se” ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu v smislu 6. a člena ZDR. Prav tako tožničina izpoved o ravnanju direktorja tožene stranke in sodelavcev ne dokazuje ponavljajočega, sistematičnega, graje vrednega in žaljivega ravnanja s strani delavcev tožene stranke ali poslovodij. Glede na navedeno tožničin tzahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pravne podlage za to, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki omogočiti vsebinski odgovor na zmanjšanje zahtevka, ni. Edini pogoj za veljavnost (delnega) umika po odgovoru na tožbo, ki se nanaša na toženo stranko, je njeno soglasje oziroma domneva o privolitvi v umik
Ker tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevka, prav tako ni povečala obstoječega zahtevka oziroma uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, gre pri ravnanju tožeče stranke na naroku za (delni) umik in ne za spremembo tožbe.
Sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi ni upoštevalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo. To narekuje odločanje o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa po pravilu uspeha.
Po 39. členu ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18-ih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Zato osebnega dohodka, ki ga je tožnik prejel za delo preko polnega delovnega časa v letu 1969, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – zaključeno zdravljenje
Ker pri tožniku, invalidu III. kategorije, zdravljenje še ni zaključeno, še ni mogoče ugotoviti spremembe v stanju invalidnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku (policistu) iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (očitala mu je, da je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola), je bila v sodnem postopku razveljavljena, ker nadrejeni delavec po tem, ko je tožnik odklonil preizkus alkoholiziranosti, tožniku ni odredil še strokovnega pregleda, na podlagi katerega bi se dalo ugotoviti, da je bil tožnik v spornem obdobju pod vplivom alkohola. Dejstvo, da je tožena stranka sprejela nezakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je storila napake pri presoji dokazov o tožnikovi alkoholiziranosti na delovnem mestu, namreč samo po sebi še ne predstavlja nedopustnega ravnanja. Nedopustno ravnanje tožene stranke bi bilo namreč podano šele v primeru, če bi pri svojem odločanju zavestno ravnala zoper predpise, vendar tožnik v postopku na prvi stopnji nikoli ni podal trditev v tej smeri (prvi odstavek 7. člena ZPP). Zato ni podlage za presojo, da je podano nedopustno ravnanje tožene stranke zaradi nezakonito izrečene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka torej ni ravnala arbitrarno in samovoljno, ampak nezakonito, ker ni storila vsega, da bi se ustrezno prepričala o tožnikovi alkoholiziranosti. Takšna napačna presoja pa ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke.
odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – elementi odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Odškodninska odgovornost tožene stranke za tožničino bolezen (obojestranski sindrom karpalnega kanala) ni podana, ker toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v zvezi z nastankom škode. Zaradi navedenega niti ni pomembno, ali je sindrom karpalnega kanala pri tožnici res posledica njenega dela za toženo stranko.
O protipravnosti ravnanja tožene stranke bi lahko govorili le v primeru, če bi ta tožnici odrejala več takšnega dela, ki lahko vpliva na nastanek sindroma karpalnega kanala, kot pa je bilo to predvideno z ustreznimi organizacijskimi akti tožene stranke, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno.
ZPIZ-1 člen 12, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba – nadurno delo
Niti v ZPIZ-1 niti v ZUP ni podane pravne podlage za to, da se starostna pokojnina, ki je bila tožniku priznana in odmerjena s pravnomočno odločbo v letu 2000, lahko ponovno odmeri z upoštevanjem osebnih dohodkov, prejetih za delo preko polnega delovnega časa. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za novo odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, ker je o starostni pokojnini že bilo pravnomočno odločeno.
ZPIZ-1 člen 110, 420, 421, 427. ZPIZ člen 72, 72/1.
družinska pokojnina - ohranitev pravice po prejšnjih predpisih
Ker tožnica ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999, ji pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati ob dopolnitvi 50 let starosti.
ZZVZZ člen 69, 69/1, 81, 82, 83, 85. ZUP člen 224, 224/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
odgovornost zzzs - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vezanost delodajalca na dokončno odločbo zavoda - zmožnost za delo - odločitev imenovanega zdravnika
Tožeča stranka je bila v postopku odločanja o upravičenosti odsotnosti delavke z dela vezana na odločbi tožene stranke, s katerima je bilo ugotovljeno, da je delavka tožeče stranke od 22.4.2006 dalje zmožna za delo. Odločbi sta bili dokončni v upravnem postopku. Dokončnost odločbe pomeni, da lahko stranka začne izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Tožeči stranki tako ni bilo treba čakati na pravnomočnost sodne odločbe v socialnem sporu.
Tožeča stranka se je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi svoji delavki upravičeno zanesla na dokončno upravno odločbo tožene stranke. Ker je bila delavka odsotna z dela, je tožeča stranka ravno na podlagi odločb tožene stranke zaključila, da njena odsotnost ni bila upravičena.
krivdna odgovornost - protipravno ravnanje – kršitev športnih pravil
Kršitve pravil so sestavni del igre samo, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. V tožnikovem primeru očitno ni šlo zgolj za naključno ali nehoteno kršitev pravil športne igre, pač pa za namerno grobo in nešportno ravnanje, kar dokazuje tudi disciplinska sankcija, ki je bila izrečena tožniku.
Zavrnitev dokaznega predloga, češ da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem, predstavlja nedovoljen utemeljitveni razlog v dokazni oceni.
V posebnih primerih je sodišče zaradi zagotovitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave dolžna stranko (v okviru materialnega pravdnega vodstva) pozvati k drugačnemu oblikovanju tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074476
ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/4, 453, 458, 458/1. OZ člen 355, 355/2.
spor majhne vrednosti – prekluzija – zastaranje – terjatev za dobavo električne energije – letni način obračuna
Tožeča stranka glede na ugotovljen dogovor med pogodbenicama računov ni bila dolžna izstavljati mesečno, saj to ni bilo dogovorjeno, mesečni način obračunavanja pa tudi ni predmet kogentnih predpisov.
Zastaranje je za celotno vtoževano terjatev začelo teči šele po poteku leta, v katerem je bil izdan račun.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0059854
ZDen člen 88. ZZD člen 204. ZSZ člen 46, 51. ZOR člen 73. ZPP člen 2, 154, 154/2.
prenos pravice uporabe – način prenosa pravice uporabe – deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po ZDen – ničnost – razlaga pogodbe – stroški postopka – uspeh strank v postopku
Pogodbo iz leta 1986 je treba umestiti v takratni časovni okvir. V tistem obdobju je bil prenos pravice uporabe v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj.
Pogodbo iz leta 1986 je mogoče subsumirati pod pojem dogovora oziroma pogodbe, s katero se je prenesla pravica uporabe (v absolutnem pomenu) na spornem družbenem premoženju skozi prizmo tedanjih pravdnih predpisov.
Merilo uspeha v postopku ni površina nepremičnine, glede katere je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen.