SPZ člen 67, 67/3. ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZGO-1 člen 56. ZPP člen 356.
postopek za ureditev razmerji med solastniki – posel rednega upravljanja – nadomestitev soglasja za legalizacijo objekta
Vodenje postopka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma legalizacijo objekta spričo same svoje narave sodi med posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari, zaradi česar je možno v primeru, ko med solastniki ni doseženo soglasje glede vodenja takšnega postopka, o njegovi nadomestitvi odločati v nepravdnem postopku, in sicer v okviru določb, ki urejajo postopek za ureditev razmerij med solastniki.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071969
OZ člen 120, 120/4, 121. ZPP člen 214, 286.
indirektni finančni leasing – splošni pogoji – neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja – izročitev vozil v posest – plačilo kupnine dobavitelju – navajanje novih dejstev in dokazov – pogoj nekrivde
Po dogovoru pogodbenih strank neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem leasingu. Toženec zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da mu vozila niso bila izročena v posest in posledično tudi niso postala last tožnice, temveč so bila izročena v last in posest tretjim osebam, ne more uspešno ubraniti vtoževane terjatve po pogodbi o finančnem leasingu.
smrt stranke – nadaljevanje pravde z dediči – poprava tožbe
Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da je tožnico zaradi smrti druge toženke, ki je umrla med postopkom (po vložitvi tožbe zoper njo), pozvalo k popravi tožbe.
Tožeča stranka je ravnala skrbno in sodišču sporočila vse dediče po pokojni drugi toženki. Dejstvo, da je njena dedinja tudi tožnica, in njena izjava o tem, da prevzema vlogo naslednika in pripoznava zahtevek tožeče stranke, ne more pripeljati do zaključka, da njena tožba sicer ni primerna za obravnavo in da jo je zato treba v celoti zavreči, kakor je nepravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 149, 149/1, 149/7.
vročanje – poizvednica – dokazovanje vročitve – prepozen ugovor
Ker sodišče prve stopnje z vročilnico oziroma povratnico, ki bi dokazovala vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni razpolagalo, tudi potrjena poizvednica predstavlja dovolj trdno dokazilo, da je bil dolžniku v njej potrjenega dne sklep o izvršbi vročen.
otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta – določitev preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – izvrševanje stikov – stiki – skupno starševstvo
Skupno starševstvo je izključno posledica sporazuma staršev.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene potrebe preživninskega upravičenca
Zmožnosti staršev se v času od sklenitve poravnave do odločanja niso bistveno spremenile, preživninska upravičenca pa dejansko polovico časa prebijeta pri očetu – navkljub sodni poravnavi, ki določa stike v manjšem obsegu, zato tudi spremenjene potrebe preživninskih upravičencev ne opravičujejo zvišanja preživnine.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069038
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 337.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – ustavitev izvršbe – vrsta terjatve – strošek stečajnega postopka – dopustna pritožbena novota
132. člen ZFPPIPP ureja posledice uvedbe stečajnega postopka za postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, ne pa pravnih posledic, ko je bil ta postopek začet že po uvedbi stečajnega postopka. Ker pritožnik v pritožbi izrecno navaja, da so terjatve, ki so predmet tega izvršilnega postopka, nastale po preteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek, in sicer na podlagi zavarovalnih pogodb, in s tem smiselno uveljavlja, da predstavljajo terjatve strošek stečajnega postopka, gre za dopustno pritožbeno novoto.
plačilo preživnine – višina preživnine – potrebe otrok – upoštevanje otroškega dodatka – zmožnosti staršev
Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, do denarne rente – svojci umrlega
Pri presoji pojma trajnejše življenjske skupnosti je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tudi dejstvo, da sta pokojni in drugi tožnik živela v Bosni in Hercegovini, kjer ni neobičajno, da življenjsko skupnost poleg zakoncev in otrok tvorijo starši zakoncev ali bratje in sestre. Zgolj dejstvo, da se je pokojni poročil, še ne pomeni, da je, ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah, med njim in bratom/drugim tožnikom življenjska skupnost prenehala.
Ni sicer mogoče vnaprej in določno izključiti, da otroci, rojeni po smrti roditelja/tistega, ki ima dolžnost preživljanja, po rojstvu ne bi mogli uveljavljati plačila rente po 173. členu OZ, pač pa lahko to dejstvo vpliva na obstoj in višino škode, ki je predpogoj za določitev rente.
ZASP člen 9, 9/1, 59, 146, 146/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 151, 151/2, 151/3, 151/4, 176, 176/2. ZASP-B člen 26, 26/4. Pravilnik o javni priobčitvi avtorskih del člen 1, 11.
obvezno kolektivno upravljanje – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – uporaba domačega prava – lex loci protectionis – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Stališče, da je slovenska kolektivna organizacija upravičena upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije - torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je napačno in tako pojmovanje ni združljivo z načelom enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev iz drugega odstavka 176. člena ZASP.
Kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela tožnik, avtor (in posledično tudi uporabnik) pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic razen v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
SPZ člen 66, 66/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 360, 360/1.
neupravičena obogatitev – solastnina – uporaba solastne stvari – nezmožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – prikrajšanje
Solastniki svoja (so)lastninska upravičenja izvršujejo skladno s svojim solastniškim deležem, ne da bi s tem posegali v pravice ostalih solastnikov. Če je solastniku to onemogočeno zaradi ravnanja drugega solastnika, je predvideno plačilo nadomestila (uporabnine), s čemer se izravna prikrajšanje solastnika pri izvrševanju (so)lastninske pravice.
neizpolnitev pogodbe – izpolnitev po tretji osebi – kršitev pogodbe – razveza pogodbe – obogatitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Z izpolnitvijo obveznosti le-ta preneha, to pa posledično izključuje možnost razveze pogodbe na podlagi zakona zaradi neizpolnitve ter morebitne verzijske in odškodninske zahtevke zaradi razveze.
ZD člen 46, 46/1, 52, 58, 163, 165, 165/1, 174, 174/1, 221. ZPP člen 11, 11/1.
vračunanje darila zakonitemu dediču – kolacija - vrednost darila – vrednost zapuščine – ugotavljanje vrednosti – načelo hitrosti – načelo ekonomičnosti - načelo učinkovitosti – načelo smotrnosti
Do vračunanja (kolacije) pride po samem zakonu (ex lege) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je darilo, ki ga je dedič dobil od zapustnika z darilno pogodbo, po predlogu sodediča vračunalo v njegov dedni delež.
Sodišče druge stopnje, ob upoštevanju nizke vrednosti tako zapuščine kot tudi vrednosti darila, ki je predmet vračunanja, potrjuje postopanje sodišča prve stopnje, ki je podatke o vrednosti nepremičnin ugotovilo s pomočjo baze podatkov, ki se nahaja na spletnem portalu prostor, katastri in register nepremičnin.
V izvršilnem postopku po uradni dolžnosti kot upnik nastopa „stranka“, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje dolžniku na podlagi četrtega in petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo plačilo stroškov, ki so nastali s poslovanjem izvršitelja v tej zadevi.
ZOR člen 265, 324, 1035, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040. ZMZP člen 20.
odgovornost banke za podružnico – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – depozitna pogodba
Med tožečo in toženo stranko gre za civilnopravno razmerje na podlagi pogodbe in za odgovornost tožene stranke do podružnice. Depozitna pogodba je bila sklenjena pri podružnici, ki statusno ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa na račun tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068779
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 39/2, 123, 123/2. ZRPPU člen 8, 21, 63. OZ člen 190, 347, 348.
javna cesta – pojem in status javnih cest - stvarne pravice na javnih cestah – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – prodajna pogodba namesto razlastitve – neupravičena pridobitev – uporabnina – občasne terjatve – zastaranje občasnih dajatev – prekoračitev tožbenega zahtevka
Če so zemljišča v zasebni lasti potrebna za izgradnjo javne ceste, je potrebno lastnika razlastiti. Tekom razlastitvenega postopka sklenjen pravni posel nadomesti razlastitveno odločbo.
OZ člen 86, 438. ZGO-1 člen 158, 158/2. ZUN člen 76c.
prodajna pogodba – ničnost pogodbe – ničnostni razlog – predmet pogodbe – nedovoljen predmet pogodbe – nedovoljena črna gradnja – pravni promet z nepremičnino
Sporna nepremičnina je bila iz pravnega prometa izvzeta šele leta 2007. Pravni promet z nepremičnino je bil do takrat dovoljen.
Ker pogodba v času sklepanja ni nasprotovala niti Ustavi RS, niti prisilnim predpisom in morali, njen predmet pa ni bil nedovoljen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice.
Zaradi opuščenega materialnega procesnega vodstva je strankina pravica do izjave kršena le tedaj, če sodišče strank ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
Manjkajoče trditvene podlage se z izvedbo dokazov ne da nadomestiti. To velja tudi za izvajanje dokaza z izvedencem. Predlog tožene stranke za dopolnitev njegovega izvedeniškega mnenja je bil po svoji vsebini informativne narave. Tožena stranka je namreč predlagala, da naj izvedenec sam pojasni, katere podatke potrebuje za izračun (njene) škode. Informativni dokazi niso dovoljeni.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del – plačilo nadomestila –uveljavljanje malih avtorskih pravic – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – predvajanje glasbe tujih avtorjev – repertoar kolektivne organizacije – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – procesne obresti – določenost zahtevka
Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali po nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic. Tako določena ekskluzivnost nalog kolektivne organizacije v razmerju do avtorjev izhaja iz narave kolektivne organizacije ter transparentnosti in pravne varnosti, saj ne morejo različni subjekti sočasno upravljati iste pravice. Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic tako pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne.
SAZAS kot kolektivna organizacija z malimi avtorskimi pravicami ne upravlja zgolj v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije. V njen repertoar sodijo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Avtor se načeloma uveljavljanju materialnih avtorskih pravic lahko odpove, a je to potrebno dokazati, česar pa tožencu ni uspelo.