V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožnik navedel zgolj, da je slabega premoženjskega stanja, v predlogu priloženi izjavi o premoženjskem stanju pa ni navedel dohodka iz kmetijstva, niti vrednosti njemu in ženi lastnih nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo vrednost nepremičnin po podatkih GURS, katere je pridobilo po uradni dolžnosti, in na podlagi teh podatkov in iz podatkov o višini pokojnin tožnika in njegove žene upravičeno štelo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR je prekluzivnega značaja in začne teči, ko je delavec nedvoumno, jasno in določno obveščen o odpovedi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki pomeni tudi prenehanje delovnega razmerja. Glede na zahtevo po pisnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 86. člena ZDR) rok za tožbo praviloma začne teči z vročitvijo pisne listine o odpovedi oziroma prenehanju pogodbe o zaposlitvi, lahko pa tudi na podlagi ustnih izjav ali konkludentnih ravnanj delodajalca, ki ne dopušča nobenega dvoma, da je delodajalec delavcu prekinil pogodbo o zaposlitvi.
predlog za ureditev meje – meja – spor o meji – spor o lastništvu
Predlagateljica ni zatrjevala, da se ne ve, kje poteka meja - črta med njenimi parcelami in parc. št. 719/0 k.o. X, temveč, da je ona lastnica tudi te parcele: da je na njej pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem; prva nasprotna udeleženka pa trdi, da gre za javno dobro, ki ga predlagateljica ni mogla priposestvovati. Ne gre torej za spor o tem, kje poteka meja med sosednjimi zemljišči, temveč za spor o lastništvu določene zemeljske površine. Tak spor pa je mogoče reševati le v kontradiktornem pravdnem postopku in je prvo sodišče pravilno na podlagi 17. člena ZNP ustavilo nepravdni postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – bistveno manjše plačilo za delo – nepravočasno izplačilo plač
S strani delavca podano odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presodil, da je delavec pri izredni odpovedi prekoračil rok za odpoved, da ni izvedel predhodnega postopka pred odpovedjo, oziroma da odpovedni razlogi ne obstajajo, in da bi po takšni presoji izredno odpoved preoblikoval v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka tožeči stranki v obdobju šestih mesecev ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožeča stranka toženi stranki, zakonita, četudi je bila podana pred iztekom 8 dnevnega roka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v kateri je bil čas določljiv: vrnitev delavke, ki jo nadomešča z bolniškega dopusta. Odsotna delavka se še ni vrnila na delo, zato za prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bilo zakonite podlage.
Pritožba pa utemeljeno graja neskladnost sprejete odločitve prvostopnega sodišča z drugim odstavkom 155. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) o prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Sodišče prve stopnje je skladno s prehodno določbo 33. člena ZFPPIPP–A odločitev o nadaljevanju postopka oprlo na spremenjeno določbo šestega in sedmega odstavka 442. člena zakona, saj je bila družba iz sodnega registra izbrisana po uveljavitvi novele. Upoštevalo je dejstvo, da je imel družbenik, ki je iz družbe izstopil dne 20. 3. 2009, v zadnjih dveh letih pred izbrisom družbe iz sodnega registra, položaj njenega družbenika.
Takšna odločitev prvostopnega sodišča pa je v nasprotju z Ustavno odločbo U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012. ZFPPIPP, Ur. l. št. 126 z dne 31. 12. 2007 je v 1. točki sedmega odstavka 442. člena določal, da je aktivni družbenik oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane osebe položaj njenega družbenika. ZFPPIPP- A, Ur. l. št. 40, 29. 5. 2009 je besedilo „ob prenehanju“ nadomestil z besedilom „v zadnjih dveh letih pred prenehanjem“ in v prehodni določbi drugega odstavka 33. člena določil, da se spremenjeni sedmi odstavek uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona.
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/4, 30, 30/1, 30/2. SPZ člen 117. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 457, 457/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravica do pritožbe - sklep procesnega vodstva - poziv na dopolnitev predloga
Razlikovanje med rednim vzdrževanjem in investicijskim vzdrževanjem je pomembno le, če gre za skupne dele tistih stavb, ki niso večstanovanjske stavbe
Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja, med katere spadajo stroški rednega vzdrževanja in stroški investicijskega vzdrževanja, ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom.
plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – etažni lastnik – etažna lastnina
Toženka ni etažna lastnica stavbe. Glede na to, da je plačilo stroškov upravljanja ter obratovanja večstanovanjske stavbe zakonska obveznost etažnih lastnikov, je zahtevek upravičeno zavrnjen.
krajevna pristojnost – sklep o nepristojnosti – izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje se ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, ker za reševanje te zadeve ni predpisana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
Institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki ga ureja Zakon o prekrških (ZP-1) v določbah od 113.a do 113.e člena je namenjen takojšnji izločitvi nevarnih voznikov iz prometa za čas do odločitve sodišča o obdolžilnem predlogu, ki ga je zoper voznika motornega vozila za katerega je podan sum, da je storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, podal prekrškovni organ.
Ustava člen 2, 22, 23, 33, 36. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38c, 38c/1, 38c/2.
stroški izvršitelja – dokončni obračun izvršitelja – neizveden rubež - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje – splošno načelo sorazmernosti
Stališče, da sodišče zneska dokončnega obračuna v razmerju do dolžnika ne sme več preverjati, bi pomenilo, da bi lahko ob odsotnosti upnikove zahteve za sodno varstvo v razmerju med dolžnikom in upnikom sodišče naložilo dolžniku v plačilo tudi izvršilne stroške, glede katerih se dolžnik, niti sodišče ne bi smela izjasniti. Tak pristop je nesprejemljiv z vidika dolžnikove pravice do sodnega varstva in njegove pravice do izjave kot temeljnih sestavin poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave).
Nasilen vstop je kot državni poseg v zasebno lastnino (33. člen Ustave) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave) ob upoštevanju splošnega načela sorazmernosti, ki je zajeto v načelu pravne države (2. člen Ustave), zmeraj skrajni način oprave izvršilnih dejanj. Tako mora biti nujen (neizogiben) za izvršbo, primeren (z vstopom bo dejansko mogoče poseči po rubljivih stvareh) in sorazmeren v ožjem pomenu (teža posledic nasilnega vstopa mora biti v vrednostnem sorazmerju z zasledovanimi koristmi za izvršbo), da ne pride do prekomernega posega v dolžnikove pravice ali pravice drugih prizadetih oseb zaradi nasilnega vstopa.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – pasivna legitimacija – zavarovanec – odgovorna oseba – upravljanje vozila s strani druge osebe - protipravno ravnanje zavarovanca – materialno procesno vodstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba drugega odstavka 7. člena ZOZP ne omogoča sklepanja o solidarni odgovornosti toženca kot zavarovanca, ki je s tožnico sklenil zavarovalno pogodbo, in voznika kot odgovorne osebe, ki mu je toženec prepustil v upravljanje vozilo, s katerim je povzročil škodo. Zavarovanec je lahko v razmerju do zavarovalnice regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja in ki je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom ter nastalo škodo.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZPP člen 15, 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
ZST-1 člen 11, 11/4, 16, 34a. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke – takse glede na vrednost predmeta – pritožbene novote
Gmotno stanje stranke nima vpliva na višino sodne takse, ki je vnaprej predpisana, je pa to okoliščina, ki jo mora sodišče v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 upoštevati pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse.
ZST-1 člen 11, 11/5, 34a. ZPP člen 276, 276/1, 318, 384, 384/1.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Če je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno, ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni dovoljen.
Izpodbijani del sklepa je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki člena 339/2 ZPP, ki je v tem, da je višina terjatve v izreku različna od seštevka terjatev, za katere je sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovilo, da je tožnik verjetno izkazal njun obstoj, prav tako niso podani razlogi o odločilnih dejstvih, kar je terjalo njegovo razveljavitev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Ker je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po vložitvi tožbe, ko je taksna obveznost že nastala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrnilo.