ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
Ker se tožnik v register samostojnih podjetnikov ni vpisal šele po priznanju pravice do pokojnine, temveč je bil v ta register vpisan že ob priznanju te pravice, ni prišlo do reaktivacije. Zato mu je toženec izplačevanje pokojnine, čeprav mu je bila priznana nezakonito, neutemeljeno ustavil na podlagi 1. odstavka 178. člena ZPIZ-1, po kateri uživalec pokojnine, ki začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina ne izplačuje.
izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa iz sodnega registra
Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).
Ker je upnik dopolnitev že prijavljene terjatve vložil šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno zavrglo, saj je prijavo terjatve mogoče dopolniti le do izteka roka. Ker je upnik z dopolnitvijo prijave le predložil manjkajoči dokaz, celotno svojo terjatev pa je prijavil pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika seveda ni prenehala.
Glede na to, da upnikovi prijavi terjatve zaradi zavrženja vloge, ki je vsebovala dokaz o obstoju (dela) terjatve, niso priloženi dokazi o teh dejstvih, upniku grozi, da ga bodo zaradi tega bremenili stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
izvršljiv notarski zapis – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve
Po določilu 3. odst. 20. a čl. ZIZ, ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 2/5. ZPIZ člen 171, 171/1. ZS člen 109, 109/1.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – prenehanje zavarovanja – aktivna vojaška služba
Ker tožniku dne 18. 10. 1991 ni prenehalo zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, temveč je z zaposlitvijo pri takrat že tuji vojski ostal v zavarovanju v tuji državi, dokler se ni v letu 1993 predčasno starostno upokojil pri tujem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ, saj ni izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja. Ker tožnik nazadnje ni bil zavarovan pri tožencu, temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer je tudi pridobil pravico do pokojnine, ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 5. odstavku 2. člena ZPIZVZ, kljub temu da se je v letu 2003 v Sloveniji zaposlil.
ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-1, 159. ZDR člen 9, 9/2, 29, 41, 41/1, 47, 47/2.
delna invalidska pokojnina
Tožniku, ki je z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri delo kot invalid II. kategorije opravlja štiri ure dnevno z omejitvami, se od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom izplačuje delna invalidska pokojnina.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
Ker je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči vložil dne 6. 12. 2006, mu denarna socialna pomoč pripada od 1. 1. 2007 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč dodeli že za čas od 1. 9. 2006 do 31. 12. 2006.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
Šele v postopku v katerem bo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1.
postopek delitve solastne stvari – delitev stvari v naravi – upravičen interes solastnika – pravni standard
V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika. Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve.
pravdni stroški – kriterij krivde – kriterij uspeha v pravdi – zloraba procesnih pravic – zavrženje tožbe – nasprotovanjem ugotovljeni meji v upravnem postopku
Pravda je bila posledica toženkine zlorabe procesnih pravic v upravnem postopku. Od njih sama ni imela nobenih koristi: drugačne meje, kot jo je predlagala tožeča stranka, ni niti predlagala niti je uveljavljala v sodnem postopku. Upoštevaje materialnopravna določila ZEN so zgolj zavlekla in podaljšala uveljavitev očitno utemeljene pravice tožeče stranke. Gre za krivdno ravnanje po prvem odstavku 156. člena ZPP, zaradi katerega mora tožena stranka povrniti tožeči njene pravdne stroške ne glede na to, da je bil za tožečo stranko izid samega pravdnega postopka, pričetega zaradi neuspešnega upravnega postopka, neugoden (zavrženje tožbe zaradi med pravdo odpadlega pravnega interesa).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071432
Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 4. OZ člen 180. ZBPP člen 46. ZST-1 člen 15.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata – prometna nesreča – uporaba prava BIH – višina odškodnine – pravdni stroški – brezplačna pravna pomoč
Predmet odločanja je zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata, okoliščine, pomembne za presojo o merodajnem pravu, pa so, da je bil tožnikov brat sopotnik v vozilu s slovensko registracijo, ki ga je upravljal državljan BIH s prebivališčem v BIH, in da je do prometne nesreče, v kateri je umrl tožnikov brat, prišlo, ko je navedeno vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas in trčilo v drugo vozilo, registrirano v BIH, ki je tedaj pripeljalo nasproti po svojem voznem pasu. Navedene okoliščine ne dajejo podlage za uporabo katere od izjem od pravila o uporabi kraja prometne nesreče, določenih v 4. členu Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče. Dejstvo, da je bilo vozilo, iz katerega zavarovanja tožnik zahteva odškodnino, registrirano v Republiki Sloveniji in da mu je škoda nastala oziroma mu bo nastajala v Sloveniji, ne zadošča za uporabo izjem.
Določbe ZBPP niti ZST-1 ne dajejo podlage za sklep, da zaradi založitve stroškov iz sredstev sodišča oziroma oprostitve plačila sodnih taks navedeni stroški niso več strošek postopka.
V skladu z 92. členom SPZ lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Tožnik je v konkretnem primeru takšne trditve podal, sodišče pa bi po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije, ki je uveljavljen v našem pravnem sistemu, pasivnost toženca moralo ocenjevati kot priznanje dolžnikovih dejanskih navedb.
Večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – obseg zapuščine
Ker iz poizvedb ni izhajalo, da bi zapustnica ob smrti imela denarna sredstva v obsegu, kot ga zatrjuje pritožnik, prav tako pa slednji tudi ni podal specificiranih trditev glede obstoja drugega premoženja, za katerega zatrjuje, da spada v zapuščino, je sodišče pravilno ocenilo, da je pravica pritožnika v tej fazi postopka manj verjetna.
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznana dejstva mora vključiti v podlago sodbe. Ker sodišče prve stopnje določbe prvega odstavka 214. člena ZPP pri odločanju o tožbenem zahtevku glede določitve preživnine ni upoštevalo in je presojalo utemeljenost tožničinih navedb, namesto da bi jih štelo za resnične, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu, saj je sodišče zaradi tega tožnici določilo nižjo preživnino od zahtevnih 350,00 EUR.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – trditvena podlaga – dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Zaradi slabih finančnih kazalcev v organizacijski enoti (ključavničarski delavnici) se je tožena stranka stroške na tem delovnem mestu odločila zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničarja skupinovodje I, tako da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala. Taka organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.