Tožeča stranka je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, saj je bila tožba v konkretnem primeru potrebna.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe - materialni roki – pravočasnost tožbe
Ob ugotovitvi, da je dne 2. 9. 2011 nastalo motilno dejanje, in da je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno po pošti 30. 9. 2011, so pravilni zaključki, da je tožba vložena v okviru 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ. Tudi za materialni rok iz 32. člena SPZ se uporabljajo določbe o nevštevanju poštnega teka (tj. časa, ko je vloga na pošti) v rok za vložitev tožbe.
Toženec je nastalo škodo povzročil iz hude malomarnosti, saj pri dostavi euro palet ni ravnal s skrbnostjo, ki jo je utemeljeno pričakovati od povprečnega dostavljalca. Euro palete je pustil na naslovu, ki ni bil določen na dobavnici, ob tem pa ni kontaktiral kontaktne osebe, navedene na dobavnici, za opravljeno dobavo pa ni pridobil nikakršnega potrdila.
ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-1, 159. ZDR člen 9, 9/2, 29, 41, 41/1, 47, 47/2.
delna invalidska pokojnina
Tožniku, ki je z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri delo kot invalid II. kategorije opravlja štiri ure dnevno z omejitvami, se od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom izplačuje delna invalidska pokojnina.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
pritožbene novote – dejansko stanje, ugotovljeno ob koncu glavne obravnave
Sodišče odloči v zadevi na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave (1. odst. 291. čl. ZPP). Ker preostala tri zatrjevana plačila glavnice datirajo v čas po zaključku glavne obravnave, jih v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
Začasne odredbe, izdane po predlogu tožnice, ni mogoče izvršiti, ker ne konkretizira premičnin toženih strank, s katerimi po začasni odredbi ne bi smeli razpolagati, zato njenemu predlogu za izdajo takšne začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
nujni delež v denarju – določitev denarne vrednosti nujnega deleža
Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.
načelo materialne resnice – načelo proste presoje dokazov – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola
Zmotno je stališče zagovornika glede zaslišanja priče K.Š., ki jo je sodišče zaslišalo, kljub temu, da je obdolženi ta predlog, potem, ko ga je podal, umaknil. V skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (71. člen ZP-1) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Glede na to, da se je kot priča zaslišana partnerka obdolženca S.L. v svoji izpovedi sklicevala na sestrično K.Š., ki naj bi medtem, ko je šla sama po obdolženca varovala njenega otroka ter da jo je ta po nesreči tudi prišla iskat z avtom, sodišče prve stopnje ni prekoračilo pooblastil, ki jih ima v postopku o prekršku, saj je bilo tudi to zaslišanje opravljeno z namenom, da sodišče ugotovi vsa dejstva pomembna za izdajo zakonite sodbe. Ker sodišče ni moglo vedeti, ali bo ta priča za obdolženca obremenilna ali razbremenilna, tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker da je nepravilno uporabilo določbe glede izvajanja dokazov, ni utemeljen.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – manj verjetna pravica – pravno vprašanje – pravna narava pogodbe – odplačni ali neodplačni pravni posel – strinjanje potomcev – darilo pri vstopni pravici
Vprašanje, ali vsebina pogodbe pojmovno ustreza bistvenim sestavinam darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače – nominalni znesek osnovne plače
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, je bistveno, ali je bila prevedba plače v nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena ZSPJS, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz 4. odstavka 49. člena ZSPJS (2. odstavka 49. člena ZSPJS).
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine - prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Tožena stranka dela ni imela ustrezno organiziranega, ni poskrbela za varno opravljanje dela in v zvezi s tem ni sprejela jasno določenih organizacijskih in tehničnih ukrepov, ni zagotovila ustreznih delovnih sredstev ter pravilnega načina dela, da bi zmanjšala nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, tožnika pa tudi ni poučila o varnem opravljanju dela ter mu tudi ni dala nobenih jasnih navodil za delo, zato je za nastalo škodo tožniku krivdno odgovorna.
Tožnik v konkretnem primeru pri delu ni bil dovolj previden in ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj je očitno precenil svoje sposobnosti glede varnega prenašanja bremena, poleg tega pa ni uporabljal predpisane delovne opreme (čevljev), zato je tudi sam v 50% delno kriv za nastanek nezgode.
Predlagana začasna odredba ima značaj regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, po kateri bi tožnika z njeno izdajo že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavljata v pravdi. Takšna začasna odredba je dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Začasna odredba se torej lahko izda predvsem, če se izkaže, da bi brez njene takojšnje izdaje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo svoj smisel.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - ODVETNIŠTVO
VSL0071951
ZIZ člen 40, 81, 81/3, 268, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 277. ZZK-1 člen 72, 72/1, 74, 74/2, 74/5. ZOdv člen 37.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil – zaznamba prepovedi – poslovni delež v odvetniški družbi – skupno premoženje – zaznamba vrstnega reda
Prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila se zaznamuje v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Lastnik poslovnega deleža in s tem družbenik torej ne more biti nekdo, ki ni odvetnik in ki istočasno ne opravlja te dejavnosti v družbi.
Večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
OZ člen 163, 171. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 15, 30. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 355.
vzdrževanje ceste – poledenelost cestišča – opustitev dolžnostnega ravnanja – profesionalna skrbnost – deljena odgovornost – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – sposobnost biti stranka – območna enota zavarovalnice
Sporni odsek, na katerem je tožnica z vozilom zdrsnila s ceste, je bil sicer res posipan kratek čas pred nezgodo, a je kljub temu vprašljivo, ali je bilo posipanje izvedeno dovolj skrbno, da bi preprečilo poledico. Če je bila cesta dve uri po tem že poledenela, kot je mogoče sklepati iz listinskega dokaza, je vsaj preuranjeno, če že ne zmotno stališče sodišča, da zavarovanec toženke ni opustil svoje obveznosti.
Ker je tožnica vozila z neprilagojeno hitrostjo, je soodgovorna za nesrečo. Ni pomembno, da je vozila pod omejitvijo, saj bi morala glede na zimske razmere svojo vožnji ustrezno prilagoditi.