izbris firme - izvršba - ugovor po izteku roka - pobotni ugovor
Odločitev sodišča prve stopnje, da pobotni ugovor ni utemeljen, ker terjatev, uveljavljana v pobot s strani dolžnikov ni bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, ni pravilna. Res je, da je bilo v sodni praksi uveljavljeno takšno stališče, vendar je treba upoštevati, da je takšna sodna praksa temeljila na tedaj veljavnem ZIZ, ki je v 59. členu določal, da izvršilno sodišče samo ne odloča o spornih dejstvih, od katerih je odvisna terjatev, ampak je moralo v takem primeru dolžnika napotiti, naj začne pravdo. Spremenjeni ZIZ iz leta 2002 pa v 59. členu določa, da izvršilno sodišče samo odloči tudi o spornih dejstvih, dolžnik pa lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev
nedopustnosti izvršbe. Zato lahko dolžnik v izvršbi glede na spremenjeno pravno ureditev v ZIZ v pobot uveljavlja tudi terjatev, o kateri še ni bilo pravnomočno razsojeno. Vendar seveda le, če so izpolnjeni pogoji po 56. členu ZIZ. Če gre namreč za terjatev prejšnjega dolžnika, ki je po izbrisu družbe prešla na družbenika, bo
moralo sodišče prve stopnje oceniti, ali sta dolžnika izkazala, da izbrisana družba brez svoje krivde tega ugovora ni mogla uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V primeru izjav, ki so jih na Centru za socialno delo N. dali obdolženi, oškodovanka in njena mati, ne gre za izjave, ki bi jih bilo treba izločiti ob smiselni uporabi 2. odst. 83. člena ZKP.
V postopku za izdajo zamudne sodbe ali zavrnilne sodbe po 3. odst. 318. čl. ZPP sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja in izvajati dokazov, ampak presoja le
dejansko stanje in skladnost teh trditev s predloženimi dokazi k tožbi. Ne sme pa se spuščati v dokazno oceno predloženih dokazov ali celo samo pribavljati dokazov, saj
s tem krši načelo dispozitivnosti. Stranke so tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (razen primera iz 3. odst. 3. čl. ZPP, za kar pa v konkretnem primeru ne gre). Sodišče ne sme svoje odločitve opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila
dana možnost, da se o njih izjavijo, saj to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti.
stroški postopka - sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo
Ker je tožena stranka dala povod za tožbo, je dolžna povrniti pravdne stroške tožeči stranki na podlagi člena 154/I ZPP in zato ne pride v poštev uporaba 157. člena ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov v primeru sodbe na podlagi pripoznave.