• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep III Cp 5370/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50790
    ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.
    izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

    dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

    izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

    določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

    vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

    odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

    stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

    stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

    za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

    bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

    dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

    zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

    Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

    po 1. odst. 116. člena ZPP.

     
  • 82.
    VSL sklep I Cp 1792/2004
    14.12.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL51201
    SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.
    upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla
    Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

    za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

    solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

    solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

    tretje osebe solastnikom.

     
  • 83.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 84.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 85.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 86.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 87.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 88.
    VSL sodba I Kp 666/2005
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22709
    KZ člen 203, 203/1, 203, 203/1, 203, 203/1.
    neplačevanje preživnine
    Samo dejstvo, da je bil zoper obdolženca v avgustu leta 2004 vložen

    predlog za izvršbo in zavarovanje, ter da je bil nato tudi dejansko

    izdan sklep o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega je bil

    oškodovanec poplačan tudi za preživninske obroke, ki so predmet tega

    kaznivega dejanja, obdolženca ne ekskulpira odgovornosti za kaznivo

    dejanje. Neplačevanje preživnine po I. odst. 203. člena KZ stori,

    kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan

    preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti

    določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Ker obdolženi za

    oškodovanca preživnine, ki je določena z izvršljivim dogovorom Centra

    za socialno delo Trebnje z dne 2.3.1994, ni plačeval, čeprav bi jo

    glede na to, da je zaposlen, zmogel, je izpolnil znake kaznivega

    dejanja in sama uspešnost ali neuspešnost izvršbe na to ne vpliva.

     
  • 89.
    VSL sodba I Cp 5058/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51214
    ZOZP člen 4, 4/7, 4, 4/7. ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/1, 141, 141/2, 318, 318/1.
    regres - zamudna sodba - dodatna premija - nevarnost
    Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje

    pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko

    in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje

    avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za

    razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena

    dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico

    izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju

    med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega

    kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst.

    2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi

    takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila

    vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano

    nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2.

    odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s

    premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med

    drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot

    tremi leti vozniških izkušenj.

     
  • 90.
    VSL sklep II Cp 3786/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50998
    ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.
    družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče
    Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

    razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

    lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

    mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

    z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

    določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

    bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

    stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

    predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

    Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

    lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

    lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

    zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

    hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

    funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

    zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

     
  • 91.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 92.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 93.
    VSK sodba I Cp 889/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01821
    ZPP člen 236, 236.
    dokazni predlog - zaslišanje prič
    Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.

     
  • 94.
    VSK sklep I Cp 851/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01490
    ZPPDUP člen 40, 40.
    pristojnost sodišča - premoženjskopravni zahtevek
    Spor zaradi neustrezne postavitve groba oz. betonskega okvirja je premoženjskopravni spor, o katerem odloča sodišče v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku

     
  • 95.
    VSK sodba I Cp 947/2004
    13.12.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01828
    ZOR člen 178, 200, 203, 178, 200, 203.
    prometna nesreča - negmotna škoda - temelj
    Višina odškodnine za negmotno škodo.

     
  • 96.
    VSK sklep II Cp 1242/2005
    13.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01582
    ZIZ člen 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33, 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33.
    denarna kazen - narok
    Če dolžnik ne predloži seznam svojega premoženja, postopa sodišče po 4. in 5. odstavku 31. člena in sicer, če dolžnik ne predloži seznama v določenem roku, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika, če pa dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. čl. ZIZ.

     
  • 97.
    VSK sodba I Cp 972/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01680
    Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 150.
    tožba - plačilo
    9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval.

     
  • 98.
    VSK sodba I Cp 957/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01694
    ZS člen 15, 15. ZPP člen 104, 104/1, 108, 104, 104/1, 108.
    jezik v postopku - nepopolna vloga
    Zakon o sodiščih v 15. čl. določa, da sodišča v Republiki Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oz. madžarski jezik. Tak primer ni podan, tožnika bi morala sodišču glede na določbo 1. odst. 104. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloge predložiti v slovenskem jeziku, in ker tega nista storila, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po določbah 108. čl. ZPP, torej določbah, ki veljajo za nerazumljive vloge, in ker vloge tožnika nista popravila, je sodišče pravilno postopalo, kolikor listin v tujem jeziku ni upoštevalo.

     
  • 99.
    VSL sklep III Cpg 172/2005
    13.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05749
    ZGD člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
    dolžnik
    S tem, ko zakon določa, kdo je lahko dolžnik, ureja vprašanje, nad

    katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe

    že ZPPSL določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To

    so samostojni podjetnik, gospodarska družba, ki je organizirana v eni

    izmed pravno organizacijskih oblik, zadruga, poleg tega pa še druge

    pravne osebe ali fizične osebe, če tako določi poseben zakon.

    Upravnik stanovanjske hiše, ki je ustanovljen po določbah

    Stanovanjskega zakona ni gospodarska družba v smislu 3. odstavka 1.

    člena ZGD. Zato se nad njim stečajni postopek glede na določbo 1.

    odstavka 4. člena ZPPSL ne more opraviti.

     
  • 100.
    VSK sklep I Cp 1162/2004
    13.12.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01751
    ZZK-1 člen 4, 147, 148, 149, 246, 246/1, 4, 147, 148, 149, 246, 246/1.
    zemljiškoknjižni predlog
    Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>