• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 82.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 83.
    VSL sklep II Cp 4961/2005
    14.12.2005
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51017
    ZNP člen 175, 175/3, 175, 175/3. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3. OZ člen 307, 307.
    sodni depozit - stroški postopka
    V skladu z določbo 307. člena OZ nosi stroške veljavne in

    nepreklicane položitve, kolikor presegajo stroške izpolnitve, upnik.

    Zato mora tudi v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita stroške

    sodnih taks načeloma nositi upnik in ne dolžnik, ki pa je kot

    predlagatelj postopka zavezanec za plačilo sodnih taks (prvi odstavek

    3. člena ZST). Povrnitev teh stroškov pa lahko zahteva od upnika,

    vendar najkasneje v predlogu za sprejem denarnega zneska v sodni

    depozit (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

     
  • 84.
    VSL sklep II Cp 3786/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50998
    ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.
    družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče
    Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

    razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

    lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

    mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

    z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

    določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

    bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

    stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

    predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

    Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

    lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

    lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

    zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

    hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

    funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

    zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

     
  • 85.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 86.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 87.
    VSL sklep III Cp 4459/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48572
    ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.
    nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

    zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

    ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

    moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

    jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

    obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

    teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

    prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

    38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

    stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

    upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

    dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

     
  • 88.
    VSL sklep III Cp 5539/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48585
    ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebni stroški - izvršitelj
    Upnik ima možnost zahtevati, da o pravilnosti izvršiteljevega

    obračuna odloči sodišče, če z njim ne soglaša. Če te možnosti upnik

    ne izkoristi, mora stroške izvršitelja, ki niso bili potrebni za

    izvršbo, nositi sam, saj mu je dolžnik na podlagi 5. odst. 38. čl.

    ZIZ dolžan povrniti le potrebne stroške.

    Kateri izvršiteljevi stroški so bili potrebni, pa lahko sodišče

    ugotovi le na podlagi izvršiteljevega poročila in obračuna. To

    pomeni, da mora biti iz poročila in obračuna jasno razvidno, kdaj je

    posamezen strošek nastal, v kakšni višini in količini in zakaj je bil

    potreben.

     
  • 89.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 90.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 91.
    VDS sklep Psp 619/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03703
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.
    izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov
    Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.

     
  • 92.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 93.
    VSK sodba I Cp 889/2004
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01821
    ZPP člen 236, 236.
    dokazni predlog - zaslišanje prič
    Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ni vseboval niti naslova priče, sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo. Tožnica je tista, ki bi morala svoj dokazni predlog oblikovati skladno z določbo 236.čl. ZPP, česar ni storila. Tudi ni dolžnost sodišča pozvati tožnico, naj to stori. Ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni pritožnica.

     
  • 94.
    VSK sklep I Cp 1162/2004
    13.12.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01751
    ZZK-1 člen 4, 147, 148, 149, 246, 246/1, 4, 147, 148, 149, 246, 246/1.
    zemljiškoknjižni predlog
    Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.

     
  • 95.
    VSK sklep I Cp 1650/2005
    13.12.2005
    sodne takse
    VSK01831
    ZST člen 4, 4/1, 5, 13, 14, 4, 4/1, 5, 13, 14.
    obročno plačilo
    Obročno plačilo takse je oblika taksne oprostitve.

     
  • 96.
    VSK sklep I Cp 953/2004
    13.12.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01481
    ZD člen 210, 210.
    napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva - nujni delež
    Zaradi zahtevka B.Z., ki je uveljavljal nujni delež po pokojnem J.D.Z., je sodišče moralo izračunati vrednost njegovega nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine. Pri izračunavanju te vrednosti pa je potrebno upoštevati tudi dedičem dana darila.

     
  • 97.
    VSL sklep III Cpg 172/2005
    13.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05749
    ZGD člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZPPSL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
    dolžnik
    S tem, ko zakon določa, kdo je lahko dolžnik, ureja vprašanje, nad

    katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe

    že ZPPSL določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To

    so samostojni podjetnik, gospodarska družba, ki je organizirana v eni

    izmed pravno organizacijskih oblik, zadruga, poleg tega pa še druge

    pravne osebe ali fizične osebe, če tako določi poseben zakon.

    Upravnik stanovanjske hiše, ki je ustanovljen po določbah

    Stanovanjskega zakona ni gospodarska družba v smislu 3. odstavka 1.

    člena ZGD. Zato se nad njim stečajni postopek glede na določbo 1.

    odstavka 4. člena ZPPSL ne more opraviti.

     
  • 98.
    VSK sodba I Cp 972/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01680
    Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 150.
    tožba - plačilo
    9. člen Uredbe 2000 je torej predpisoval način jemanja vzorcev mleka in način izračunavanja tako števila somatskih celic kot določanje SŠMO, v obeh primerih se je skliceval na vzorčenje veterinarske službe, le da je v 6. točki za ugotavljanje števila somatskih celic v celoti povzel besedilo Pravilnika, v 4. točki za določanje SŠMO pa se je na Pravilnik le skliceval.

     
  • 99.
    VSL sodba I Kp 1491/2005
    13.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22705
    KZ člen 40, 40. ZAzil člen 6, 6.
    izgon tujca iz države
    V kolikor stori kaznivo dejanje tujec, ki ima v Republiki Sloveniji

    po Ženevski konvenciji status begunca in s tem pravico do azila,

    potem takšnemu storilcu kaznivega dejanja ni mogoče izreči stranske

    kazni izgona tujca iz države po členu 40 KZ (člen 33 Konvencija o

    beguncih, člen 6 Zakona o azilu).

     
  • 100.
    VSK sklep I Cp 806/2004
    13.12.2005
    nepravdno pravo
    VSK01753
    ZNP člen 118, 118/3, 118, 118/3.
    skupno premoženje - napotitev na pravdo
    Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna, so torej zgrešeni, saj se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je nasprotni udeleženec že postal lastnik osebnega avtomobila oziroma ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, saj samo datum sklenitve pogodbe glede na naravo leasing pogodbe še ne daje zanesljivega zaključka, da gre za skupno premoženje strank.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>