• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VDS sodba Pdp 721/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03365
    ZDR (1990) člen 36f, 36e, 36f, 36e. ZDR člen 233, 233.
    prehodne določbe - odpravnina - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR skladno s 36e členom 36e ZDR) in je bilo takrat

    odločeno tudi o odpravnini, je potrebno višino odpravnine

    izračunati po določbah starega ZDR. Tožnik je pravico do

    odpravnine kot trajno presežni delavec pridobil s trenutom,

    ko ga je delodajalec opredelil kot trajno presežnega delavca

    v decembru 2002, pod pogojem, da mu je na tej podlagi

    prenehalo delovno razmerje. Zato se višina odpravnine

    izračuna po določbah starega ZDR, ne glede na to, da sklep o

    opredelitvi tožnika kot trajno presežnega delavca v decembru

    2002 ne obravnava vprašanja odpravnine, saj ta delavcu

    pripada po samem zakonu.

     
  • 202.
    VDS sodba Psp 493/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03663
    ZPIZ člen 190, 190.
    prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - pokojninsko zavarovanje
    Ker je uživanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na

    drugem ustreznem delu vezano oz. izključno pogojeno z

    uresničevanjem pravice do razporeditve oziroma zaposlitve

    delovnega invalida v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, je

    tožnici z izpodbijanim upravnim aktom izplačevanje nadomestila

    zakonito ustavljeno na podlagi 190. člena ZPIZ-92 z dnem

    prenehanja delovnega razmerja na drugem ustreznem delu.

     
  • 203.
    VSK sklep II Cpg 96/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01839
    ZIZ člen 2, 2/1, 43, 43/1, 2, 2/1, 43, 43/1.
    umik predloga
    Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek

    izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl.

    določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove

    privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo,

    njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma

    o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik

    predloga za izvršbo.

     
  • 204.
    VSK sodba I Cpg 126/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02263
    ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
    dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
    Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.

     
  • 205.
    VSK sklep II Cpg 141/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01572
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
    nagrada - sodni izvršitelj
    Odmera nagrade sodnemu izvršitelju.

     
  • 206.
    VDS sodba Psp 244/2005
    1.12.2005
    socialno varstvo
    VDS03645
    ZUP člen 274, 274. ZPIZ-1 člen 249, 249.
    nadzor - rok
    Zaradi očitno prekršenega materialnega predpisa lahko pristojni

    organ odpravi ali razveljavi odločbo takoj po njeni izdaji in

    vročitvi in ne šele po tem, ko odločba postane dokončna, vendar

    pa le v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.

     
  • 207.
    VSK sklep I Cpg 270/2005
    1.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01568
    ZPPSL člen 5, 23, 24, 24/1, 24/2, 26, 27, 5, 23, 24, 24/1, 24/2, 26, 27.
    predlog za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave
    Sklep o začetku postopka prisilne poravnave je moč v pritožbi izpodbijati zgolj zaradi neobstoja procesnih predpostavk iz 26. člena ZPPSL oz. drugih procesnih predpostavk, ki bi morale biti izpolnjene, ne pa tudi iz razlogov, navedenih v 1. odst. 34. člena ZPPSL.

     
  • 208.
    VSK sodba I Cpg 71/2005
    1.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01899
    ZTLR člen 31, 37, 31, 37. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 92, 92/1, 92/2.
    vrnitev stvari - pridržek lastninske pravice - dobrovernost
    31. čl. tedaj veljavnega ZTLR je urejal možnost pridobitve

    lastninske pravice na premičnini, odplačno pridobljeni od

    nelastnika, vendar je pogoj za to dobrovernost pridobitelja,

    tožena stranka pa to ni bila; zato ni mogla postati lastnica

    vozila.

     
  • 209.
    VSK sodba I Cpg 134/2005
    1.12.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VSK02257
    ZOR člen 277, 277. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 177.
    blagovni promet - pogodbeno razmerje - rok za plačilo dobav - zamudne obresti - uzance
    Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bil sklenjen med pravdnima strankama poseben dogovor o roku plačila 30 dni, na katerega se sklicuje tožena stranka in da takega dogovora tudi ni mogoče povzeti na podlagi dopisa, ki ga je tožena stranka poslala tožeči dne 5.2.2002. Zato je bila tožena stranka dolžna plačevati dobave, opravljene sicer direktno na naslov C.T., v rokih, ki so bili navedeni v fakturi. Ti roki so namreč v skladu tudi z 177. uzanco Splošnih uzanc za blagovni promet, po kateri mora kupec plačati kupnino v osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture pa v osmih dneh po prevzemu blaga.
  • 210.
    VSK sklep II Cpg 123/2005
    1.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02270
    ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
    Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.

     
  • 211.
    VDS sodba Pdp 1011/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03432
    ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved - ukinitev delovnega mesta - spremenjene razmere
    Če se PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega

    mesta odpove vsem izvajalcem na tem delovnem mestu, ne more

    iti za odpoved PZ iz diskriminatornega razloga. Za to bi

    lahko šlo le, če bi bila odpoved PZ odpovedana le nekaterim

    izvajalcem na tem delovnem mestu.

    Če delodajalec sklenitev PZ pod spremenjenimi pogoji lahko ponudi

    le eni delavki, PZ na delovnem mestu "kurir" pa je bila

    odpovedana trem delavkam, zakon ne določa, kateremu delavcu mora

    ponudi sklenitev PZ pod spemenjenimi pogoji, ampak o tem odloča

    delodajalec sam.

     
  • 212.
    VDS sklep Psp 326/2004
    1.12.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03733
    ZOR člen 922, 922. ZZVZZ člen 62 b, 62 b. ZZav člen 19, 19.
    razveza pogodbe - zdravstveno zavarovanje - terjatev
    Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne

    police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere

    trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za

    razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka

    stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti

    premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko

    najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

    Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne

    pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila

    toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo,

    zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko

    odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo

    obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni

    konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna

    polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja

    določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno

    pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan

    izpolniti obveznost plačila premije.

     
  • 213.
    VSK sklep II Cpg 101/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001891
    ZIZ člen 17, 17/2-1, 20, 20/1, 20/3, 20/4, 17, 17/2-1, 20, 20/1, 20/3, 20/4.
    izvršilni naslov - sodna poravnava - zapadlost terjatve
    Zapisnik o poravnavi je javna listina, ki sama po sebi

    dokazuje obstoj poravnave in zapadlost terjatve. Le če

    neposredno iz zapisnika o poravnavi zapadlosti ni mogoče

    ugotoviti, se ta dokazuje z drugo javno ali po zakonu

    overjeno listino.

     
  • 214.
    VDS sklep Pdp 389/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03404
    ZOFVI člen 109, 109. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - procesna predpostavka
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja takoj po

    podpisu PZ za določen čas in ne šele ob prenehanju delovnega

    razmerja (zaradi preteka časa, za katerega je bila PZ sklenjena),

    mora uveljavljati pravice po določbi 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR in najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu in šele

    nato sodno varstvo pred sodiščem. Če delavec v času trajanja PZ

    za določen čas postopa po 3. odstavku 204. člena ZDR in spor

    glede nezakonitosti sklenjene PZ za določen čas po 109. členu

    ZOFVI-UPB 3 sproži neposredno pred sodiščem, niso podane procesne

    predpostavke za vložitev tožbe, zato se tožba zavrže.

     
  • 215.
    VDS sodba Pdp 998/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03431
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - huda malomarnost
    Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora

    delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od

    seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in

    najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved

    PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003

    lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v

    zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že

    potekel.

    Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa

    sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost

    takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot

    običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost

    opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo

    po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik

    pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug

    avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude

    malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.

     
  • 216.
    VDS sodba Pdp 1305/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03379
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - zloraba bolniškega staleža - bolniški stalež
    Nezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi

    bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava

    fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna

    zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela

    zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče

    uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela

    zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti

    ne izenačujejo.

     
  • 217.
    VSL sodba I Cpg 591/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05598
    ZOR člen 998, 1001, 1001/2, 998, 1001, 1001/2.
    zavarovanje nezapadle terjatve - poroštvo
    Glede na predpisano obličnost poroštvene izjave (998. člen ZOR) ima

    ta učinek le, v kolikor je iz zapisa izjave nedvoumno in določno

    razvidna obveznost dolžnika, v zavarovanje katere je poroštvena

    izjava podana. To še posebej velja, kadar gre za bodočo obveznost.

    Predpostavka veljavnosti poroštvene izjave je v tem primeru, da je ob

    podani poroštveni izjavi jasno, kakšna obveznost bo v bodoče nastala

    na strani dolžnika. V kolikor je obveznost, ki nastane na strani

    dolžnika po podani poroštveni izjavi drugačna, kot izhaja iz

    poroštvene izjave, takšna poroštvena izjava ne more imeti učinka.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11