ZOR člen 277, 277. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 177.
blagovni promet - pogodbeno razmerje - rok za plačilo dobav - zamudne obresti - uzance
Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bil sklenjen med pravdnima strankama poseben dogovor o roku plačila 30 dni, na katerega se sklicuje tožena stranka in da takega dogovora tudi ni mogoče povzeti na podlagi dopisa, ki ga je tožena stranka poslala tožeči dne 5.2.2002. Zato je bila tožena stranka dolžna plačevati dobave, opravljene sicer direktno na naslov C.T., v rokih, ki so bili navedeni v fakturi. Ti roki so namreč v skladu tudi z 177. uzanco Splošnih uzanc za blagovni promet, po kateri mora kupec plačati kupnino v osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture pa v osmih dneh po prevzemu blaga.
začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - vpis v sodni register
Stališče sodišča prve stopnje, da R.G., zgolj zato, ker ni vpisan v sodnem registru kot zakoniti zastopnik družbe, naj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je materialno pravno napačno. Tako stališče namreč temelji na napačni predpostavki, da je imenovanje direktorja v gospodarski družbi brez učinka vse dokler ta ni vpisan v sodnem registru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL07441
ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4, 131, 131/4, 143, 143/4. ZIZ člen 38, 38. ZPP člen 207, 207.
nagrada izvršitelja med stečajem
Od začetka stečajnega postopka nobeden od upnikov ne more biti poplačan mimo stečajnega postopka. Do morebitnega nadaljevanja izvršbe med stečajnim postopkom proti stečajnemu dolžniku lahko pride le ob upoštevanju določil ZPPSL (prim. 4. odstavek 131. člena ZPPSL in 4. odstavek 143. člena ZPPSL).
Dokler traja prekinitev, sodišče ne sme opravljati nobenih izvršilnih dejanj (2. odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker posamezna izvršilna dejanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju opravlja izvršitelj (1. odstavek 7. člena ZIZ), določilo 2. odst. 207. čl. ZPP velja tudi zanj.
Upoštevajoč v 6. točki te obrazložitve, citirana določila ZIZ, ZPP in ZPPSL, bo prvostopno sodišče moralo ponovno presoditi, ali izvršitelju sploh pripada nagrada za posamezna opravljena izvršilna dejanja.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove družbe - prenos poslovnega deleža - status družbenika - publicitetni učinek vpisa v sodni register - deklaratornost vpisa spremembe družbenika - sprememba družbene pogodbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
V primeru, kadar je izkazano, da osebe, ki so sicer vpisane v sodnem registru kot družbeniki, dejansko to niso take osebe, tudi niso prevzemniki obveznosti izbrisane družbe.
Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.
ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.
dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.