• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VDS sodba Pdp 1305/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03379
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - zloraba bolniškega staleža - bolniški stalež
    Nezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi

    bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava

    fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna

    zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela

    zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče

    uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela

    zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti

    ne izenačujejo.

     
  • 202.
    VSK sklep II Cpg 123/2005
    1.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02270
    ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
    Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.

     
  • 203.
    VSK sodba I Cpg 59/2005
    1.12.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01573
    ZPP člen 212, 212.
    izvajanje dokazov
    Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.

     
  • 204.
    VDS sodba Pdp 998/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03431
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - huda malomarnost
    Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora

    delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od

    seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in

    najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved

    PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003

    lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v

    zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že

    potekel.

    Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa

    sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost

    takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot

    običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost

    opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo

    po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik

    pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug

    avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude

    malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.

     
  • 205.
    VSK sodba I Cpg 71/2005
    1.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01899
    ZTLR člen 31, 37, 31, 37. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 92, 92/1, 92/2.
    vrnitev stvari - pridržek lastninske pravice - dobrovernost
    31. čl. tedaj veljavnega ZTLR je urejal možnost pridobitve

    lastninske pravice na premičnini, odplačno pridobljeni od

    nelastnika, vendar je pogoj za to dobrovernost pridobitelja,

    tožena stranka pa to ni bila; zato ni mogla postati lastnica

    vozila.

     
  • 206.
    VSK sklep II Cpg 101/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001891
    ZIZ člen 17, 17/2-1, 20, 20/1, 20/3, 20/4, 17, 17/2-1, 20, 20/1, 20/3, 20/4.
    izvršilni naslov - sodna poravnava - zapadlost terjatve
    Zapisnik o poravnavi je javna listina, ki sama po sebi

    dokazuje obstoj poravnave in zapadlost terjatve. Le če

    neposredno iz zapisnika o poravnavi zapadlosti ni mogoče

    ugotoviti, se ta dokazuje z drugo javno ali po zakonu

    overjeno listino.

     
  • 207.
    VDS sklep Psp 326/2004
    1.12.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03733
    ZOR člen 922, 922. ZZVZZ člen 62 b, 62 b. ZZav člen 19, 19.
    razveza pogodbe - zdravstveno zavarovanje - terjatev
    Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne

    police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere

    trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za

    razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka

    stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti

    premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko

    najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

    Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne

    pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila

    toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo,

    zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko

    odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo

    obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni

    konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna

    polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja

    določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno

    pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan

    izpolniti obveznost plačila premije.

     
  • 208.
    VDS sodba Psp 305/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO
    VDS03724
    ZZVZZ člen 62 b, 62 b.
    odškodnina - prenehanje pogodbe - zdravstveno zavarovanje
    Po zavarovalni pogodbi o prostovoljnem zdravsvenem zavarovanju,

    sklenjeni s pravnim prednikom tožeče stranke, je bila tožena

    stranka upravičena do popusta zaradi sklenitve pogodbe za

    petletno obdobje ter do popusta po krovni pogodbi. Tako po 2.

    alinei 2. odst. 62. b čl. ZZVZZ, kot po 3. odst. 19. čl. Zakona o

    zavarovalnicah, je bila obveznost novoustanovljene družbe za

    vzajemno zavarovanje, da zavarovance o prenosu njihovih

    zavarovalnih pogodb obvesti ter jim omogoči, da prekinejo

    pogodbo, če se s prenosom ne strinjajo. Zavarovanec, ki je v

    skladu s 4. odst. 19. čl. Zakona o zavarovalnicah ob koncu

    zavarovalnega leta zavarovalno pogodbo odpovedal, ne more trpeti

    nobenih posledic, niti v obliki plačila odškodnine v višini

    odobrenih popustov na podlagi splošnih pogojev za sklenitev

    zavarovalnih pogodb, čeprav še ni poteklo obdobje, za katerega je

    bila zavarovalna pogodba sklenjena.

     
  • 209.
    VSK sklep I Cpg 368/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK0001890
    ZOR člen 671, 671/1, 677, 677/1, 671, 671/1, 677, 677/1.
    objektivna odgovornost
    Glede na uveljavljeno zakonsko ureditev ne bi bilo

    sprejemljivo stališče, da podprevoznik odgovarja pod

    drugačnimi pogoji kot glavni prevoznik; ker je torej

    odgovornost prevoznika objektivna, je takšna tudi

    odgovornost podprevoznika, ima pa podprevoznik za

    razbremenitev lastne odgovornosti možnost uveljavljati iste

    ekskulpacijske razloge, kot jih lahko uveljavlja prevoznik

    (1. odst. 671. čl. ZOR), med drugim tudi, da je poškodba ali

    izguba pošiljke posledica dejanja upravičenca oziroma

    naročnika podprevoza.

     
  • 210.
    VSK sodba I Cpg 357/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01898
    ZOR člen 454, 488, 488/3, 454, 488, 488/3.
    prodajna pogodba - stvarna napaka - povrnitev škode
    Tožeča stranka je kršila prodajno pogodbo oz. pogodbo o

    sodelovanju z dne 31.7.2000 zgolj s tem, da je kljub

    dogovoru s toženo stranko, da bo opravila eno dobavo

    spornega stekla, slednje dobavila v dveh ločenih dobavah.

    Glede na to bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve

    škode, nastale v posledici stvarne napake dobavljene stvari

    po 3. odst. 488. čl. ZOR, po splošnih pravilih o

    odškodninski odgovornosti.

     
  • 211.
    VDS sklep Pdp 389/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03404
    ZOFVI člen 109, 109. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - procesna predpostavka
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja takoj po

    podpisu PZ za določen čas in ne šele ob prenehanju delovnega

    razmerja (zaradi preteka časa, za katerega je bila PZ sklenjena),

    mora uveljavljati pravice po določbi 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR in najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu in šele

    nato sodno varstvo pred sodiščem. Če delavec v času trajanja PZ

    za določen čas postopa po 3. odstavku 204. člena ZDR in spor

    glede nezakonitosti sklenjene PZ za določen čas po 109. členu

    ZOFVI-UPB 3 sproži neposredno pred sodiščem, niso podane procesne

    predpostavke za vložitev tožbe, zato se tožba zavrže.

     
  • 212.
    VDS sklep Pdp 1878/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03397
    ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redna odpoved - procesna predpostavka - rok za vložitev tožbe
    ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in

    predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva

    pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno

    uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno

    varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4.,

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno

    varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi

    zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na

    zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da

    izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4.

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa

    neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v

    zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).

     
  • 213.
    VDS sodba Pdp 1584/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03422
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja - rok za odstop od pogodbe
    1. Pisno soglasje tožnice, da se dolgovani znesek iz vzetega

    inkasa pobota s plačilom regresa za letni dopust in plačo, ne

    pomeni priznanja o krivdnem ravnanju, zato tega soglasja ni

    mogoče šteti za seznanitev delodajalca s kršitvijo in storilcem.

    Rok za podajo izredne odpovedi zato teče od podaje zagovora dalje

    in ne od podaje tega soglasja.

    2. Sodišče pri presoji odpovednega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR ni vezano na pravno kvalifikacijo

    kaznivega dejanja iz odpovedi PZ, saj lahko v skladu z

    ugotovljenim dejanskim stanjem opredeli kršitveno ravnanje

    delavca z odgovarjaločim drugim kaznivim dejanjsm.

    3. Če gre za izredno odpoved PZ zaradi kršitve pogodbene ali

    druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanake

    kaznivega dejanja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), teče

    15-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi PZ od

    zagovora delavca dalje in ne že od dneva, ko se je zvedelo za

    kršitev in storilca.

     
  • 214.
    VSK sklep II Cpg 96/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01839
    ZIZ člen 2, 2/1, 43, 43/1, 2, 2/1, 43, 43/1.
    umik predloga
    Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek

    izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl.

    določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove

    privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo,

    njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma

    o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik

    predloga za izvršbo.

     
  • 215.
    VDS sklep Psp 469/2004
    1.12.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03732
    ZUP člen 129, 225, 246, 253, 261, 129, 225, 246, 253, 261.
    obnova upravnega postopka - vštetje
    Če zavod vlogo šteje kot predlog za obnovo postopka ter jo zaradi

    zamude petletnega roka po 4. odst. 263. čl. ZUP zavrže kot

    prepozno, mora ugotoviti, kdaj je bila dokončna odločba tožnici

    vročena oz. mora iz zbranih listin in dokazov izhajati, da je od

    vročitve dokončne odločbe stranki do vložitve nove zahteve

    preteklo pet let. Drugostopenjski organ zavoda lahko presoja

    prvostopno odločbo v mejah postavljenega zahtevka tožnika v

    upravnem postopku in nima pravice sam (brez volje stranke)

    preoblikovati uveljavljenega zahtevka.

    Ker je bila z dokončnim sklepom zahteva za vštetje časa

    prevzemnici kmečkega gospodarstva zavrnjena, lahko tožnica

    ponovno vloži zahtevek za vštetje tega obdobja v zavarovalno

    dobo. Zavod mora odločitev o zavrženju zahteve iz razloga, ker se

    po izdani zavrnilni odločbi dejansko ali pravno stanje, na katero

    se opira zahtevek ni spremenilo (4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP)

    obrazložiti tako z dejanskimi kot s pravnimi razlogi.

     
  • 216.
    VSK sklep II Cpg 141/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01572
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
    nagrada - sodni izvršitelj
    Odmera nagrade sodnemu izvršitelju.

     
  • 217.
    VDS sodba Psp 244/2005
    1.12.2005
    socialno varstvo
    VDS03645
    ZUP člen 274, 274. ZPIZ-1 člen 249, 249.
    nadzor - rok
    Zaradi očitno prekršenega materialnega predpisa lahko pristojni

    organ odpravi ali razveljavi odločbo takoj po njeni izdaji in

    vročitvi in ne šele po tem, ko odločba postane dokončna, vendar

    pa le v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11