• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VSK sklep II Cpg 101/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0001891
    ZIZ člen 17, 17/2-1, 20, 20/1, 20/3, 20/4, 17, 17/2-1, 20, 20/1, 20/3, 20/4.
    izvršilni naslov - sodna poravnava - zapadlost terjatve
    Zapisnik o poravnavi je javna listina, ki sama po sebi

    dokazuje obstoj poravnave in zapadlost terjatve. Le če

    neposredno iz zapisnika o poravnavi zapadlosti ni mogoče

    ugotoviti, se ta dokazuje z drugo javno ali po zakonu

    overjeno listino.

     
  • 202.
    VSK sklep II Cpg 96/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01839
    ZIZ člen 2, 2/1, 43, 43/1, 2, 2/1, 43, 43/1.
    umik predloga
    Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek

    izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl.

    določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove

    privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo,

    njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma

    o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik

    predloga za izvršbo.

     
  • 203.
    VSK sklep II Cpg 247/2005
    1.12.2005
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
    VSK02268
    ZTLR člen 24, 25, 26. ZIZ člen 270.
    verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost pridobitelja
    Upnik je zatrjeval, da naj bi lastninsko pravico pridobil zaradi vlaganj v nepremičnino. Besedilo najemne pogodbe pa kaže, da je tak zaključek neutemeljen. V najemni pogodbi je zapisano, da vložena sredstva najemnika v najete poslovne prostore ne pomenijo vložka najemnika v premoženje lastnika. To zanesljivo pomeni, da je upnik pri opravljanju svojih vlaganj vedel, da vlaga v tujo nepremičnino in da torej ni bil dobroveren. Graditelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da v času gradnje ne ve in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
  • 204.
    VDS sklep Pdp 1878/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03397
    ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redna odpoved - procesna predpostavka - rok za vložitev tožbe
    ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in

    predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva

    pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno

    uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno

    varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4.,

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno

    varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi

    zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na

    zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da

    izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4.

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa

    neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v

    zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).

     
  • 205.
    VSK sodba I Cpg 357/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01898
    ZOR člen 454, 488, 488/3, 454, 488, 488/3.
    prodajna pogodba - stvarna napaka - povrnitev škode
    Tožeča stranka je kršila prodajno pogodbo oz. pogodbo o

    sodelovanju z dne 31.7.2000 zgolj s tem, da je kljub

    dogovoru s toženo stranko, da bo opravila eno dobavo

    spornega stekla, slednje dobavila v dveh ločenih dobavah.

    Glede na to bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve

    škode, nastale v posledici stvarne napake dobavljene stvari

    po 3. odst. 488. čl. ZOR, po splošnih pravilih o

    odškodninski odgovornosti.

     
  • 206.
    VSK sklep I Cpg 231/2005
    1.12.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01838
    ZGD člen 328, 328/1, 331, 331/2, 328, 328/1, 331, 331/2. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - povečanje osnovnega kapitala - stvarni vložek
    V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava

    tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od

    katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic,

    ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

    pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

    in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina

    pooblastila.

     
  • 207.
    VSK sodba I Cpg 59/2005
    1.12.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01573
    ZPP člen 212, 212.
    izvajanje dokazov
    Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.

     
  • 208.
    VSK sodba I Cpg 126/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02263
    ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
    dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
    Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.

     
  • 209.
    VDS sodba Pdp 721/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03365
    ZDR (1990) člen 36f, 36e, 36f, 36e. ZDR člen 233, 233.
    prehodne določbe - odpravnina - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR skladno s 36e členom 36e ZDR) in je bilo takrat

    odločeno tudi o odpravnini, je potrebno višino odpravnine

    izračunati po določbah starega ZDR. Tožnik je pravico do

    odpravnine kot trajno presežni delavec pridobil s trenutom,

    ko ga je delodajalec opredelil kot trajno presežnega delavca

    v decembru 2002, pod pogojem, da mu je na tej podlagi

    prenehalo delovno razmerje. Zato se višina odpravnine

    izračuna po določbah starega ZDR, ne glede na to, da sklep o

    opredelitvi tožnika kot trajno presežnega delavca v decembru

    2002 ne obravnava vprašanja odpravnine, saj ta delavcu

    pripada po samem zakonu.

     
  • 210.
    VDS sodba Pdp 1011/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03432
    ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved - ukinitev delovnega mesta - spremenjene razmere
    Če se PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega

    mesta odpove vsem izvajalcem na tem delovnem mestu, ne more

    iti za odpoved PZ iz diskriminatornega razloga. Za to bi

    lahko šlo le, če bi bila odpoved PZ odpovedana le nekaterim

    izvajalcem na tem delovnem mestu.

    Če delodajalec sklenitev PZ pod spremenjenimi pogoji lahko ponudi

    le eni delavki, PZ na delovnem mestu "kurir" pa je bila

    odpovedana trem delavkam, zakon ne določa, kateremu delavcu mora

    ponudi sklenitev PZ pod spemenjenimi pogoji, ampak o tem odloča

    delodajalec sam.

     
  • 211.
    VDS sodba Pdp 1584/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03422
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja - rok za odstop od pogodbe
    1. Pisno soglasje tožnice, da se dolgovani znesek iz vzetega

    inkasa pobota s plačilom regresa za letni dopust in plačo, ne

    pomeni priznanja o krivdnem ravnanju, zato tega soglasja ni

    mogoče šteti za seznanitev delodajalca s kršitvijo in storilcem.

    Rok za podajo izredne odpovedi zato teče od podaje zagovora dalje

    in ne od podaje tega soglasja.

    2. Sodišče pri presoji odpovednega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR ni vezano na pravno kvalifikacijo

    kaznivega dejanja iz odpovedi PZ, saj lahko v skladu z

    ugotovljenim dejanskim stanjem opredeli kršitveno ravnanje

    delavca z odgovarjaločim drugim kaznivim dejanjsm.

    3. Če gre za izredno odpoved PZ zaradi kršitve pogodbene ali

    druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanake

    kaznivega dejanja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), teče

    15-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi PZ od

    zagovora delavca dalje in ne že od dneva, ko se je zvedelo za

    kršitev in storilca.

     
  • 212.
    VSL sklep II Cpg 983/05
    1.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07441
    ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4, 131, 131/4, 143, 143/4. ZIZ člen 38, 38. ZPP člen 207, 207.
    nagrada izvršitelja med stečajem
    Od začetka stečajnega postopka nobeden od upnikov ne more biti poplačan mimo stečajnega postopka. Do morebitnega nadaljevanja izvršbe med stečajnim postopkom proti stečajnemu dolžniku lahko pride le ob upoštevanju določil ZPPSL (prim. 4. odstavek 131. člena ZPPSL in 4. odstavek 143. člena ZPPSL).

    Dokler traja prekinitev, sodišče ne sme opravljati nobenih izvršilnih dejanj (2. odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker posamezna izvršilna dejanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju opravlja izvršitelj (1. odstavek 7. člena ZIZ), določilo 2. odst. 207. čl. ZPP velja tudi zanj.

    Upoštevajoč v 6. točki te obrazložitve, citirana določila ZIZ, ZPP in ZPPSL, bo prvostopno sodišče moralo ponovno presoditi, ali izvršitelju sploh pripada nagrada za posamezna opravljena izvršilna dejanja.

     
  • 213.
    VSK sklep II Cpg 117/2005
    1.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02266
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove družbe - prenos poslovnega deleža - status družbenika - publicitetni učinek vpisa v sodni register - deklaratornost vpisa spremembe družbenika - sprememba družbene pogodbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
    V primeru, kadar je izkazano, da osebe, ki so sicer vpisane v sodnem registru kot družbeniki, dejansko to niso take osebe, tudi niso prevzemniki obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 214.
    VSK sodba I Cpg 71/2005
    1.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01899
    ZTLR člen 31, 37, 31, 37. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 92, 92/1, 92/2.
    vrnitev stvari - pridržek lastninske pravice - dobrovernost
    31. čl. tedaj veljavnega ZTLR je urejal možnost pridobitve

    lastninske pravice na premičnini, odplačno pridobljeni od

    nelastnika, vendar je pogoj za to dobrovernost pridobitelja,

    tožena stranka pa to ni bila; zato ni mogla postati lastnica

    vozila.

     
  • 215.
    VDS sodba Pdp 1020/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03433
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    redna odpoved - ocena
    Če ima delodajalec v pravilniku določeno, da se uspešnost dela

    zavarovalnega zastopnika ocenjuje v obdobju enega leta, pri oceni

    pa se upošteva število sklenjenih zavarovalnih polic in dosežene

    provizije, delavcu ne more zakonito odpovedati PZ iz razloga

    nesposobnosti, če pri oceni uspešnosti njegovega dela upošteva le

    10 - mesečno obdobje dela in kot kriterij le število sklenjenih

    zavarovalnih polic.

     
  • 216.
    VDS sodba Pdp 998/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03431
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - huda malomarnost
    Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora

    delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od

    seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in

    najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved

    PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003

    lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v

    zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že

    potekel.

    Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa

    sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost

    takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot

    običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost

    opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo

    po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik

    pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug

    avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude

    malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.

     
  • 217.
    VDS sodba Psp 305/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO
    VDS03724
    ZZVZZ člen 62 b, 62 b.
    odškodnina - prenehanje pogodbe - zdravstveno zavarovanje
    Po zavarovalni pogodbi o prostovoljnem zdravsvenem zavarovanju,

    sklenjeni s pravnim prednikom tožeče stranke, je bila tožena

    stranka upravičena do popusta zaradi sklenitve pogodbe za

    petletno obdobje ter do popusta po krovni pogodbi. Tako po 2.

    alinei 2. odst. 62. b čl. ZZVZZ, kot po 3. odst. 19. čl. Zakona o

    zavarovalnicah, je bila obveznost novoustanovljene družbe za

    vzajemno zavarovanje, da zavarovance o prenosu njihovih

    zavarovalnih pogodb obvesti ter jim omogoči, da prekinejo

    pogodbo, če se s prenosom ne strinjajo. Zavarovanec, ki je v

    skladu s 4. odst. 19. čl. Zakona o zavarovalnicah ob koncu

    zavarovalnega leta zavarovalno pogodbo odpovedal, ne more trpeti

    nobenih posledic, niti v obliki plačila odškodnine v višini

    odobrenih popustov na podlagi splošnih pogojev za sklenitev

    zavarovalnih pogodb, čeprav še ni poteklo obdobje, za katerega je

    bila zavarovalna pogodba sklenjena.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11