• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VSK sklep II Cpg 123/2005
    1.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02270
    ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
    Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.

     
  • 202.
    VDS sodba Pdp 998/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03431
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - huda malomarnost
    Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora

    delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od

    seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in

    najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved

    PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003

    lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v

    zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že

    potekel.

    Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa

    sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost

    takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot

    običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost

    opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo

    po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik

    pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug

    avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude

    malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.

     
  • 203.
    VDS sklep Psp 326/2004
    1.12.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03733
    ZOR člen 922, 922. ZZVZZ člen 62 b, 62 b. ZZav člen 19, 19.
    razveza pogodbe - zdravstveno zavarovanje - terjatev
    Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne

    police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere

    trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za

    razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka

    stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti

    premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko

    najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

    Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne

    pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila

    toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo,

    zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko

    odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo

    obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni

    konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna

    polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja

    določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno

    pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan

    izpolniti obveznost plačila premije.

     
  • 204.
    VSK sodba I Cpg 126/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02263
    ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
    dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
    Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.

     
  • 205.
    VSK sodba I Cpg 134/2005
    1.12.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VSK02257
    ZOR člen 277, 277. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 177.
    blagovni promet - pogodbeno razmerje - rok za plačilo dobav - zamudne obresti - uzance
    Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bil sklenjen med pravdnima strankama poseben dogovor o roku plačila 30 dni, na katerega se sklicuje tožena stranka in da takega dogovora tudi ni mogoče povzeti na podlagi dopisa, ki ga je tožena stranka poslala tožeči dne 5.2.2002. Zato je bila tožena stranka dolžna plačevati dobave, opravljene sicer direktno na naslov C.T., v rokih, ki so bili navedeni v fakturi. Ti roki so namreč v skladu tudi z 177. uzanco Splošnih uzanc za blagovni promet, po kateri mora kupec plačati kupnino v osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture pa v osmih dneh po prevzemu blaga.
  • 206.
    VSL sklep II Cpg 983/05
    1.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07441
    ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4, 131, 131/4, 143, 143/4. ZIZ člen 38, 38. ZPP člen 207, 207.
    nagrada izvršitelja med stečajem
    Od začetka stečajnega postopka nobeden od upnikov ne more biti poplačan mimo stečajnega postopka. Do morebitnega nadaljevanja izvršbe med stečajnim postopkom proti stečajnemu dolžniku lahko pride le ob upoštevanju določil ZPPSL (prim. 4. odstavek 131. člena ZPPSL in 4. odstavek 143. člena ZPPSL).

    Dokler traja prekinitev, sodišče ne sme opravljati nobenih izvršilnih dejanj (2. odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker posamezna izvršilna dejanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju opravlja izvršitelj (1. odstavek 7. člena ZIZ), določilo 2. odst. 207. čl. ZPP velja tudi zanj.

    Upoštevajoč v 6. točki te obrazložitve, citirana določila ZIZ, ZPP in ZPPSL, bo prvostopno sodišče moralo ponovno presoditi, ali izvršitelju sploh pripada nagrada za posamezna opravljena izvršilna dejanja.

     
  • 207.
    VSK sklep II Cpg 117/2005
    1.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02266
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove družbe - prenos poslovnega deleža - status družbenika - publicitetni učinek vpisa v sodni register - deklaratornost vpisa spremembe družbenika - sprememba družbene pogodbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
    V primeru, kadar je izkazano, da osebe, ki so sicer vpisane v sodnem registru kot družbeniki, dejansko to niso take osebe, tudi niso prevzemniki obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 208.
    VDS sodba Pdp 721/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03365
    ZDR (1990) člen 36f, 36e, 36f, 36e. ZDR člen 233, 233.
    prehodne določbe - odpravnina - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR skladno s 36e členom 36e ZDR) in je bilo takrat

    odločeno tudi o odpravnini, je potrebno višino odpravnine

    izračunati po določbah starega ZDR. Tožnik je pravico do

    odpravnine kot trajno presežni delavec pridobil s trenutom,

    ko ga je delodajalec opredelil kot trajno presežnega delavca

    v decembru 2002, pod pogojem, da mu je na tej podlagi

    prenehalo delovno razmerje. Zato se višina odpravnine

    izračuna po določbah starega ZDR, ne glede na to, da sklep o

    opredelitvi tožnika kot trajno presežnega delavca v decembru

    2002 ne obravnava vprašanja odpravnine, saj ta delavcu

    pripada po samem zakonu.

     
  • 209.
    VDS sodba Pdp 1011/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03432
    ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved - ukinitev delovnega mesta - spremenjene razmere
    Če se PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega

    mesta odpove vsem izvajalcem na tem delovnem mestu, ne more

    iti za odpoved PZ iz diskriminatornega razloga. Za to bi

    lahko šlo le, če bi bila odpoved PZ odpovedana le nekaterim

    izvajalcem na tem delovnem mestu.

    Če delodajalec sklenitev PZ pod spremenjenimi pogoji lahko ponudi

    le eni delavki, PZ na delovnem mestu "kurir" pa je bila

    odpovedana trem delavkam, zakon ne določa, kateremu delavcu mora

    ponudi sklenitev PZ pod spemenjenimi pogoji, ampak o tem odloča

    delodajalec sam.

     
  • 210.
    VSK sklep I Cpg 231/2005
    1.12.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01838
    ZGD člen 328, 328/1, 331, 331/2, 328, 328/1, 331, 331/2. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - povečanje osnovnega kapitala - stvarni vložek
    V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava

    tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od

    katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic,

    ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

    pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

    in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina

    pooblastila.

     
  • 211.
    VSK sklep II Cpg 141/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01572
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
    nagrada - sodni izvršitelj
    Odmera nagrade sodnemu izvršitelju.

     
  • 212.
    VSL sodba I Cpg 591/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05598
    ZOR člen 998, 1001, 1001/2, 998, 1001, 1001/2.
    zavarovanje nezapadle terjatve - poroštvo
    Glede na predpisano obličnost poroštvene izjave (998. člen ZOR) ima

    ta učinek le, v kolikor je iz zapisa izjave nedvoumno in določno

    razvidna obveznost dolžnika, v zavarovanje katere je poroštvena

    izjava podana. To še posebej velja, kadar gre za bodočo obveznost.

    Predpostavka veljavnosti poroštvene izjave je v tem primeru, da je ob

    podani poroštveni izjavi jasno, kakšna obveznost bo v bodoče nastala

    na strani dolžnika. V kolikor je obveznost, ki nastane na strani

    dolžnika po podani poroštveni izjavi drugačna, kot izhaja iz

    poroštvene izjave, takšna poroštvena izjava ne more imeti učinka.

     
  • 213.
    VDS sodba Psp 493/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03663
    ZPIZ člen 190, 190.
    prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - pokojninsko zavarovanje
    Ker je uživanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na

    drugem ustreznem delu vezano oz. izključno pogojeno z

    uresničevanjem pravice do razporeditve oziroma zaposlitve

    delovnega invalida v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, je

    tožnici z izpodbijanim upravnim aktom izplačevanje nadomestila

    zakonito ustavljeno na podlagi 190. člena ZPIZ-92 z dnem

    prenehanja delovnega razmerja na drugem ustreznem delu.

     
  • 214.
    VSK sklep II Cpg 247/2005
    1.12.2005
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
    VSK02268
    ZTLR člen 24, 25, 26. ZIZ člen 270.
    verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost pridobitelja
    Upnik je zatrjeval, da naj bi lastninsko pravico pridobil zaradi vlaganj v nepremičnino. Besedilo najemne pogodbe pa kaže, da je tak zaključek neutemeljen. V najemni pogodbi je zapisano, da vložena sredstva najemnika v najete poslovne prostore ne pomenijo vložka najemnika v premoženje lastnika. To zanesljivo pomeni, da je upnik pri opravljanju svojih vlaganj vedel, da vlaga v tujo nepremičnino in da torej ni bil dobroveren. Graditelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da v času gradnje ne ve in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
  • 215.
    VDS sodba Pdp 1584/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03422
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja - rok za odstop od pogodbe
    1. Pisno soglasje tožnice, da se dolgovani znesek iz vzetega

    inkasa pobota s plačilom regresa za letni dopust in plačo, ne

    pomeni priznanja o krivdnem ravnanju, zato tega soglasja ni

    mogoče šteti za seznanitev delodajalca s kršitvijo in storilcem.

    Rok za podajo izredne odpovedi zato teče od podaje zagovora dalje

    in ne od podaje tega soglasja.

    2. Sodišče pri presoji odpovednega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR ni vezano na pravno kvalifikacijo

    kaznivega dejanja iz odpovedi PZ, saj lahko v skladu z

    ugotovljenim dejanskim stanjem opredeli kršitveno ravnanje

    delavca z odgovarjaločim drugim kaznivim dejanjsm.

    3. Če gre za izredno odpoved PZ zaradi kršitve pogodbene ali

    druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanake

    kaznivega dejanja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), teče

    15-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi PZ od

    zagovora delavca dalje in ne že od dneva, ko se je zvedelo za

    kršitev in storilca.

     
  • 216.
    VSK sklep I Cpg 246/2005
    1.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01429
    ZSReg člen 8, 8/1, 8, 8/1.
    začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija - vpis v sodni register
    Stališče sodišča prve stopnje, da R.G., zgolj zato, ker ni vpisan v sodnem registru kot zakoniti zastopnik družbe, naj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je materialno pravno napačno. Tako stališče namreč temelji na napačni predpostavki, da je imenovanje direktorja v gospodarski družbi brez učinka vse dokler ta ni vpisan v sodnem registru.

     
  • 217.
    VSK sklep I Cpg 150/2005
    1.12.2005
    sodni register
    VSK02258
    ZSReg člen 26, 26. ZFPPod člen 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4, 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4.
    izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - pravica do pritožbe zoper sklep o izbrisu - premoženje družbe - vpliv začetka stečajnega postopka na izbris
    Po 4. odst. 34. člena ZFPPod pa ima pravico vložiti pritožbo zoper sklep o izbrisu le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oz. zavrnjen, v konkretnem primeru pa družba takega ugovora ni vložila. Zato je njena pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.

    Začetek stečajnega postopka zoper družbo bi lahko vplival na odločitev o izbrisu iz sodnega registra celo v primeru, če bi veljalo, da je lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo vložen po začetku postopka za izbris, bil ugovor iz tega razloga upošteven le, če bi v skladu s 3. točko 2. odst. 30. člena ZFPPod bil že založen predujem za začetek stečajnega postopka oz., če bi bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11