• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VSK sklep I Cpg 150/2005
    1.12.2005
    sodni register
    VSK02258
    ZSReg člen 26, 26. ZFPPod člen 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4, 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4.
    izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - pravica do pritožbe zoper sklep o izbrisu - premoženje družbe - vpliv začetka stečajnega postopka na izbris
    Po 4. odst. 34. člena ZFPPod pa ima pravico vložiti pritožbo zoper sklep o izbrisu le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oz. zavrnjen, v konkretnem primeru pa družba takega ugovora ni vložila. Zato je njena pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.

    Začetek stečajnega postopka zoper družbo bi lahko vplival na odločitev o izbrisu iz sodnega registra celo v primeru, če bi veljalo, da je lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo vložen po začetku postopka za izbris, bil ugovor iz tega razloga upošteven le, če bi v skladu s 3. točko 2. odst. 30. člena ZFPPod bil že založen predujem za začetek stečajnega postopka oz., če bi bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma.

     
  • 202.
    VDS sodba Psp 493/2004
    1.12.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03663
    ZPIZ člen 190, 190.
    prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - pokojninsko zavarovanje
    Ker je uživanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na

    drugem ustreznem delu vezano oz. izključno pogojeno z

    uresničevanjem pravice do razporeditve oziroma zaposlitve

    delovnega invalida v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, je

    tožnici z izpodbijanim upravnim aktom izplačevanje nadomestila

    zakonito ustavljeno na podlagi 190. člena ZPIZ-92 z dnem

    prenehanja delovnega razmerja na drugem ustreznem delu.

     
  • 203.
    VDS sodba Pdp 1305/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03379
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - zloraba bolniškega staleža - bolniški stalež
    Nezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi

    bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava

    fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna

    zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela

    zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče

    uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela

    zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti

    ne izenačujejo.

     
  • 204.
    VSL sodba I Cpg 591/2004
    1.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05598
    ZOR člen 998, 1001, 1001/2, 998, 1001, 1001/2.
    zavarovanje nezapadle terjatve - poroštvo
    Glede na predpisano obličnost poroštvene izjave (998. člen ZOR) ima

    ta učinek le, v kolikor je iz zapisa izjave nedvoumno in določno

    razvidna obveznost dolžnika, v zavarovanje katere je poroštvena

    izjava podana. To še posebej velja, kadar gre za bodočo obveznost.

    Predpostavka veljavnosti poroštvene izjave je v tem primeru, da je ob

    podani poroštveni izjavi jasno, kakšna obveznost bo v bodoče nastala

    na strani dolžnika. V kolikor je obveznost, ki nastane na strani

    dolžnika po podani poroštveni izjavi drugačna, kot izhaja iz

    poroštvene izjave, takšna poroštvena izjava ne more imeti učinka.

     
  • 205.
    VDS sodba Pdp 1020/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03433
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    redna odpoved - ocena
    Če ima delodajalec v pravilniku določeno, da se uspešnost dela

    zavarovalnega zastopnika ocenjuje v obdobju enega leta, pri oceni

    pa se upošteva število sklenjenih zavarovalnih polic in dosežene

    provizije, delavcu ne more zakonito odpovedati PZ iz razloga

    nesposobnosti, če pri oceni uspešnosti njegovega dela upošteva le

    10 - mesečno obdobje dela in kot kriterij le število sklenjenih

    zavarovalnih polic.

     
  • 206.
    VSK sklep II Cpg 141/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01572
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
    nagrada - sodni izvršitelj
    Odmera nagrade sodnemu izvršitelju.

     
  • 207.
    VDS sodba Pdp 721/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03365
    ZDR (1990) člen 36f, 36e, 36f, 36e. ZDR člen 233, 233.
    prehodne določbe - odpravnina - prenehanje delovnega razmerja
    Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi

    novega ZDR junija 2003 (po preteku 6 mesecev od dokončnosti

    sklepa o PDR skladno s 36e členom 36e ZDR) in je bilo takrat

    odločeno tudi o odpravnini, je potrebno višino odpravnine

    izračunati po določbah starega ZDR. Tožnik je pravico do

    odpravnine kot trajno presežni delavec pridobil s trenutom,

    ko ga je delodajalec opredelil kot trajno presežnega delavca

    v decembru 2002, pod pogojem, da mu je na tej podlagi

    prenehalo delovno razmerje. Zato se višina odpravnine

    izračuna po določbah starega ZDR, ne glede na to, da sklep o

    opredelitvi tožnika kot trajno presežnega delavca v decembru

    2002 ne obravnava vprašanja odpravnine, saj ta delavcu

    pripada po samem zakonu.

     
  • 208.
    VSK sklep I Cpg 270/2005
    1.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01568
    ZPPSL člen 5, 23, 24, 24/1, 24/2, 26, 27, 5, 23, 24, 24/1, 24/2, 26, 27.
    predlog za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave
    Sklep o začetku postopka prisilne poravnave je moč v pritožbi izpodbijati zgolj zaradi neobstoja procesnih predpostavk iz 26. člena ZPPSL oz. drugih procesnih predpostavk, ki bi morale biti izpolnjene, ne pa tudi iz razlogov, navedenih v 1. odst. 34. člena ZPPSL.

     
  • 209.
    VDS sklep Psp 469/2004
    1.12.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03732
    ZUP člen 129, 225, 246, 253, 261, 129, 225, 246, 253, 261.
    obnova upravnega postopka - vštetje
    Če zavod vlogo šteje kot predlog za obnovo postopka ter jo zaradi

    zamude petletnega roka po 4. odst. 263. čl. ZUP zavrže kot

    prepozno, mora ugotoviti, kdaj je bila dokončna odločba tožnici

    vročena oz. mora iz zbranih listin in dokazov izhajati, da je od

    vročitve dokončne odločbe stranki do vložitve nove zahteve

    preteklo pet let. Drugostopenjski organ zavoda lahko presoja

    prvostopno odločbo v mejah postavljenega zahtevka tožnika v

    upravnem postopku in nima pravice sam (brez volje stranke)

    preoblikovati uveljavljenega zahtevka.

    Ker je bila z dokončnim sklepom zahteva za vštetje časa

    prevzemnici kmečkega gospodarstva zavrnjena, lahko tožnica

    ponovno vloži zahtevek za vštetje tega obdobja v zavarovalno

    dobo. Zavod mora odločitev o zavrženju zahteve iz razloga, ker se

    po izdani zavrnilni odločbi dejansko ali pravno stanje, na katero

    se opira zahtevek ni spremenilo (4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP)

    obrazložiti tako z dejanskimi kot s pravnimi razlogi.

     
  • 210.
    VDS sklep Psp 326/2004
    1.12.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03733
    ZOR člen 922, 922. ZZVZZ člen 62 b, 62 b. ZZav člen 19, 19.
    razveza pogodbe - zdravstveno zavarovanje - terjatev
    Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne

    police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere

    trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za

    razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka

    stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti

    premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko

    najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

    Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne

    pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila

    toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo,

    zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko

    odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo

    obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni

    konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna

    polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja

    določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno

    pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan

    izpolniti obveznost plačila premije.

     
  • 211.
    VSK sodba I Cpg 126/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02263
    ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
    dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
    Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.

     
  • 212.
    VDS sodba Pdp 998/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03431
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - huda malomarnost
    Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora

    delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od

    seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in

    najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved

    PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003

    lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v

    zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že

    potekel.

    Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa

    sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost

    takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot

    običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost

    opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo

    po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik

    pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug

    avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude

    malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.

     
  • 213.
    VDS sklep Pdp 1878/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03397
    ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redna odpoved - procesna predpostavka - rok za vložitev tožbe
    ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in

    predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva

    pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno

    uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno

    varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4.,

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno

    varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi

    zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na

    zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da

    izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4.

    odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa

    neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v

    zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).

     
  • 214.
    VDS sodba Pdp 1584/2004
    1.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03422
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja - rok za odstop od pogodbe
    1. Pisno soglasje tožnice, da se dolgovani znesek iz vzetega

    inkasa pobota s plačilom regresa za letni dopust in plačo, ne

    pomeni priznanja o krivdnem ravnanju, zato tega soglasja ni

    mogoče šteti za seznanitev delodajalca s kršitvijo in storilcem.

    Rok za podajo izredne odpovedi zato teče od podaje zagovora dalje

    in ne od podaje tega soglasja.

    2. Sodišče pri presoji odpovednega razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR ni vezano na pravno kvalifikacijo

    kaznivega dejanja iz odpovedi PZ, saj lahko v skladu z

    ugotovljenim dejanskim stanjem opredeli kršitveno ravnanje

    delavca z odgovarjaločim drugim kaznivim dejanjsm.

    3. Če gre za izredno odpoved PZ zaradi kršitve pogodbene ali

    druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanake

    kaznivega dejanja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), teče

    15-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi PZ od

    zagovora delavca dalje in ne že od dneva, ko se je zvedelo za

    kršitev in storilca.

     
  • 215.
    VSK sklep I Cpg 231/2005
    1.12.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01838
    ZGD člen 328, 328/1, 331, 331/2, 328, 328/1, 331, 331/2. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - povečanje osnovnega kapitala - stvarni vložek
    V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava

    tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od

    katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic,

    ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

    pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

    in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina

    pooblastila.

     
  • 216.
    VSK sodba I Cpg 134/2005
    1.12.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VSK02257
    ZOR člen 277, 277. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 177.
    blagovni promet - pogodbeno razmerje - rok za plačilo dobav - zamudne obresti - uzance
    Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bil sklenjen med pravdnima strankama poseben dogovor o roku plačila 30 dni, na katerega se sklicuje tožena stranka in da takega dogovora tudi ni mogoče povzeti na podlagi dopisa, ki ga je tožena stranka poslala tožeči dne 5.2.2002. Zato je bila tožena stranka dolžna plačevati dobave, opravljene sicer direktno na naslov C.T., v rokih, ki so bili navedeni v fakturi. Ti roki so namreč v skladu tudi z 177. uzanco Splošnih uzanc za blagovni promet, po kateri mora kupec plačati kupnino v osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture pa v osmih dneh po prevzemu blaga.
  • 217.
    VSK sklep II Cpg 96/2005
    1.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01839
    ZIZ člen 2, 2/1, 43, 43/1, 2, 2/1, 43, 43/1.
    umik predloga
    Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek

    izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl.

    določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove

    privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo,

    njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma

    o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik

    predloga za izvršbo.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11