ZOR člen 277, 277. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 177.
blagovni promet - pogodbeno razmerje - rok za plačilo dobav - zamudne obresti - uzance
Prav tako je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni bil sklenjen med pravdnima strankama poseben dogovor o roku plačila 30 dni, na katerega se sklicuje tožena stranka in da takega dogovora tudi ni mogoče povzeti na podlagi dopisa, ki ga je tožena stranka poslala tožeči dne 5.2.2002. Zato je bila tožena stranka dolžna plačevati dobave, opravljene sicer direktno na naslov C.T., v rokih, ki so bili navedeni v fakturi. Ti roki so namreč v skladu tudi z 177. uzanco Splošnih uzanc za blagovni promet, po kateri mora kupec plačati kupnino v osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture pa v osmih dneh po prevzemu blaga.
dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.
Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.
verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost pridobitelja
Upnik je zatrjeval, da naj bi lastninsko pravico pridobil zaradi vlaganj v nepremičnino. Besedilo najemne pogodbe pa kaže, da je tak zaključek neutemeljen. V najemni pogodbi je zapisano, da vložena sredstva najemnika v najete poslovne prostore ne pomenijo vložka najemnika v premoženje lastnika. To zanesljivo pomeni, da je upnik pri opravljanju svojih vlaganj vedel, da vlaga v tujo nepremičnino in da torej ni bil dobroveren. Graditelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da v času gradnje ne ve in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
ZSReg člen 26, 26. ZFPPod člen 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4, 28, 30, 30/2-3, 34, 34/4.
izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - pravica do pritožbe zoper sklep o izbrisu - premoženje družbe - vpliv začetka stečajnega postopka na izbris
Po 4. odst. 34. člena ZFPPod pa ima pravico vložiti pritožbo zoper sklep o izbrisu le oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oz. zavrnjen, v konkretnem primeru pa družba takega ugovora ni vložila. Zato je njena pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
Začetek stečajnega postopka zoper družbo bi lahko vplival na odločitev o izbrisu iz sodnega registra celo v primeru, če bi veljalo, da je lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo vložen po začetku postopka za izbris, bil ugovor iz tega razloga upošteven le, če bi v skladu s 3. točko 2. odst. 30. člena ZFPPod bil že založen predujem za začetek stečajnega postopka oz., če bi bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma.