prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dopuščena revizija - odločitev o reviziji - imetnik podrejenih obveznic - tožba proti poslovnim bankam - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo ožji pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Pritožba utemeljeno opozarja, da upnik predloga za zavarovanje ni umaknil glede zakonskih zamudnih obresti od nezastaranih glavnic, saj to iz upnikove vloge z dne 29. 11. 2021 (in prav tako ne iz nadaljnjih spisovnih podatkov) ne izhaja. Sodišče prve stopnje je glede umika predloga za zavarovanje v tem delu napačno tolmačilo navedbe upnika, zaradi česar je zmotno ugotovilo dejansko stanje in tako ugovoru dolžnika neutemeljeno ugodilo oziroma sklep o zavarovanju napačno razveljavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070783
ZKP člen 371,371/1,371/1-4. KZ-1 člen 196,196/1.
kazenska sankcija - odločba o kazenski sankciji
Minimaliziranje obdolženčevega pravno nevzdržnega ravnanja skozi obdobje več kot enega leta, v razmerju do večih oškodovanih ter poskus zaobida neizpodbitnega dejstva njegove predkaznovanosti, kot to poskuša zagovornik v okviru zavzemanja za milejše kaznovanje, je neresno in neprepričljivo. Zgolj posplošeno pritožbeno sklicevanje na "ustaljeno sodno prakso" pravnih in dejanskih zaključkov, kot jih je sprejelo prvostopenjsko sodišče, prav tako ne more omajati, kaj šele ovreči. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da je vsaka primerjava z drugimi kazenskimi zadevami oziroma postopki povsem brez teže, saj je sleherna zadeva zase kompleksna, s povsem drugačnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami, dejstvi in življenjskimi situacijami.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - neizbrani kandidat
Nepravilno je stališče tožnice, da ima kot edina prijavljena kandidatka na prosto delovno mesto v primeru odločitve delodajalca, da z njo ne sklene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravnice, za katerega izpolnjuje vse pogoje, poleg odškodninskega na voljo tudi zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je skladno z določbo petega odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo neizbranemu kandidatu pred pristojnim sodiščem dopustno le v primeru, če ta meni, da mu je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 365-3. SPZ člen 32, 35.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - motenje posesti - drsna vrata - preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje - posestno varstvo - postavitev vrat na služnostno pot - motilno dejanje
Zgolj postavitev drsnih vrat, ki se ročno brez težav kadarkoli odprejo ter je skoznje omogočena vožnja, sama po sebi še ne predstavlja takšne obremenitve upnika, da bi bil ta upravičen do posestnega varstva, saj upnik kljub dolžnikovim ugovornim navedbam ni konkretizirano zatrjeval, da prehod skozi ta vrata ne bi bil možen ali bi bil otežen.
stroški postopka - odvetniške storitve - sodba na podlagi pripoznave - odvetniška tarifa - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - prva pripravljalna vloga - odmera stroškov - pravilnost odmere
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da gre pri vlogi tožnikov z dne 3. 7. 2023 za dokazni predlog in drugo vlogo po tar. št. 20/4 OT in ne za prvo pripravljalno vlogo po tar. št. 20/1, saj sta se tožnika v tej vlogi, ki sta jo vložila po izdani sodbi na podlagi pripoznave, opredelila le glede stroškov postopka (ki so stranka in ne glavna terjatev) v zvezi s toženkino izjavo glede pripoznave tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov za stroške sestave te vloge z dne 3. 7. 2023 pravilno priznalo 50 točk (od priglašenih 300 točk).
Utemeljena pa je pritožba tožnikov, da bi sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na tar. št. 19/2 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk.
priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - sprememba zakona
Stvarna služnost se s priposestvovanjem pridobi na podlagi samega zakona (na originaren način), ko so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za njeno pridobitev.
Ker SPZ (v 266. členu) določa, da če so stvarne pravice bile pridobljene že pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon, opredelitev vsebine stvarne služnosti po SPZ in ZTLR pa je enaka, je tudi pravilno pojasnilo, da v času ZTLR pridobljena stvarna služnost v enaki vsebini ostaja v veljavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00072607
OZ člen 102, 102/2, 336, 336/1, 346, 378, 378/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 116. ZFPPIPP člen 267, 267/1.
izgradnja komunalne infrastrukture - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - končni obračun - dospelost terjatve iz končnega obračuna - ugovor neizpolnjene pogodbe - gradbene uzance - začetek teka jamčevalnega roka - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaranja - nedovoljena pritožbena novota - določnost ugovora sočasne izpolnitve - obrestni zahtevek
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da so šele s tožničino pripravljenostjo, da izpolni svojo obveznost izročitve bremen prostih nepremičnin, prenehali učinki toženkinega ugovora neizpolnjene pogodbe in je nastopila njena zamuda. Ugovor sočasne izpolnitve namreč odlaga nastop zamude. Pri tem velja, da v primeru, ko si nasproti stojita vzajemno neizpolnjeni terjatvi, ne more zastaranje teči zgolj na eni strani. To v obravnavanem primeru pomeni, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da toženki izroči bremen prosti nepremičnini, ni moglo zastarati niti njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje za uveljavljanje plačila zneska, ki ji ga je po Urbanistični pogodbi dolgovala toženka. V konkretnem primeru je torej zastaranje lahko začelo teči šele z naslednjim dnem, ko je tožnica izkazala pripravljenost izpolniti svojo terjatev.
Sodišče prve stopnje bi pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na 2. točko tar. št. 19 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070252
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 105, 105/1, 105/2, 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c, 450č.
velika tatvina - sporazum o priznanju krivde - premoženjskopravni zahtevek
Zgolj posplošeno sklicevanje na vrsto oziroma tip kršitve ter hipotetično teoretiziranje in polemiziranje z judikatom, povsem drugovrstnim predmetni kazenski zadevi, glede na sprejeto priznanje krivde obdolženega in v izpodbijani sodbi eksplicitno navedenih dokazov, ki so podano priznanje podprli ter prvostopenjsko presojo, da je obdolženemu očitano kaznivo dejanje dokazano tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu, sprejetih pravnih in dejanskih zaključkov ne more omajati, kaj šele ovreči.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/2. ZZVZZ člen 19, 29, 31. ZPIZ-2 člen 66.
nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - razlika v nadomestilu - poškodba pri delu - novi dokazi v ponovljenem postopku
Pogoj nekrivde iz citirane določbe 362. člena ZPP res zajema tudi položaje, ko je stranka za določena dejstva in dokaze že vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker upravičeno ni mogla pričakovati, da bodo relevantni. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. To, ali je tožnik upravičen do višjega nadomestila in s tem sam obstoj terjatve med pravdnima strankama, je sporno že od začetka postopka in ključno za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni izpostavilo nobenih novih vprašanj v zvezi z obstojem terjatve, zaradi katerih bi bila toženka v ponovljenem sojenju upravičena do navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov. Toženka bi zato morala že v prvotnem postopku predložiti sporazum in podati ustrezne trditve v zvezi z njim, in ni res, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da bi bila vzrok za začasno nezmožnost za delo poškodba pri delu in da zato ni upravičen do višjega nadomestila za čas bolniškega staleža.
ukrepi za varstvo koristi otroka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - kolizijski skrbnik otroka - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, ker je ocenilo, da je nadaljevanje postopka potrebno za zavarovanje koristi A. A.
Ker je bilo ugotovljeno, da starša ne zmoreta ustrezno poskrbeti za koristi A. A., sedaj njene pravice v in koristi v postopku varuje kolizijska skrbnica, ki v njenem imenu podaja tudi trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.
Pravni interes za tako ugotovitveno tožbo je namreč podan, če tožnik trdi, da je njegova pravica s sklenitvijo nične pogodbe kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena pravna korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti. Prav slednjega pa tožeča stranka ni izkazala. Pravno korist od vložene tožbe bi imela, če bi izkazala, da bi lahko po ugotovitvi ničnosti od prve toženke iztožila sklenitev prodajne pogodbe.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 2, 181, 274.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dopustnost ugotovitvene tožbe - utemeljenost odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje, ki je podrobno izvedlo dokaze o načinu izvajanja kontrole izdelkov pri toženki, je ugotovilo, da ni bilo mogoče, da bi tožnik lahko sam pokril vsa dela in naloge preveritve kakovosti s stoodstotnim nadzorom izdelkov in proizvodnega procesa, da na posameznih oddelkih proizvodnega procesa glede na način dela ni bilo stoodstotnega nadzora izdelkov, da toženka ni imela notranjih aktov, ki bi regulirali obseg kontroliranih proizvodov in kvaliteto, da tožnik ni imel odredbe, da pregleda čisto vsak izdelek, ter da je delovni proces pri toženki potekal tudi na način, da je tožnik pregledal prvi kos in naključne kose, nato pa so delavke na končni montaži neustrezne kose izločile, tožnik pa jih je pregledal upoštevajoč določene kriterije.
Če zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi le delodajalec, delavec pa vztraja pri reintegraciji in ne postavi tožbenega zahtevka za plačilo denarnega povračila za primer odločitve po 118. členu ZDR-1, sodišče nima podlage za to, da bi samo, po uradni dolžnosti prisodilo delavcu to denarno povračilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070050
ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 274, 274/1.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - obstoj pravnega interesa - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Pri kreditih v tuji valuti gre ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj.
Krediti v tuji valuti niso nepošteni niti nedovoljeni, vendar pa lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti pri taki pogodbi vzpostavijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Banka je v okviru korektno izpolnjene pojasnilne dolžnosti dolžna potrošniku posredovati tudi informacije o možnosti uresničitve t. i. »črnega scenarija« (kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivalo zelo veliko znižanje potrošnikove domače valute ter zvišanje tuje obrestne mere).
Ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki sta ga prevzela tožnika, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njuno škodo.
Ker toženka s pojasnili, kakršna je podala tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe, ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, in ker tudi ne obstoje nobene izjemne dejanske okoliščine na strani tožnikov, sledi materialnopravni zaključek, da je toženka kršila zahtevo dobre vere oziroma načelo vestnosti in poštenja, to pa zadostuje za ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega pogoja ter posledično za ugotovitev ničnosti spornih kreditnih pogodb.
Tožnika nimata pravnega interesa za tožbo s katero bi zahtevala, da sta nekaj dolžna plačati toženi stranki: če ji hočeta plačati določen znesek, lahko namreč to naredita tudi brez tožbe. Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke.
Prisojeni znesek v višini treh plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, je glede na kriterije, določene v drugem odstavku 118. člena ZDR-1 pretiran in si toženka v pritožbi utemeljeno prizadeva za njegovo znižanje.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - stiki otroka s staršem - izvrševanje stikov - zavračanje stikov - začasna ureditev stikov - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - konfliktnost med starši - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - strokovna pomoč - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - preprečitev škode - največja korist otroka - visoka ogroženost otroka - poseg v ustavno varovane pravice - človekove pravice in temeljne svoboščine - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo najmilejšega ukrepa
Nasprotna udeleženka trenutno nima uvida in ne razume, da so starševska skrb ne le pravice, marveč tudi obveznosti, ki v okviru dolžnostnega ravnanja nalagajo staršu, da otroku omogoči zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (drugi odstavek 137. člena DZ v zvezi s 135. in 136. členom DZ). Njena odgovornost, da izvaja starševsko skrb v skladu z največjimi koristmi otroka, je toliko večja, ker je bil otrok dodeljen njej v varstvo in vzgojo.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so samo omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava, s tem, da je iz besedila tretjega odstavka 51. člena Ustave, ki vsebuje pridržek, razvidno, da ne gre za absolutno pravico, ampak jo je mogoče omejevati. Varstvo druge človekove pravice ali temeljne svoboščine vselej pomeni ustavno dopustni cilj, ker zagotavlja možnost sorazmernega in s tem ustavno dopustnega postavljanja meja ustavno varovanim pravicam. V koliziji dveh ali več enakovrednih pravic, je treba presoditi, kateri dati prednost. Nobena ustavna pravica ne sme izključevati enakovredne druge ustavne pravice, pravna presoja konkretnih okoliščin pa odloča o (ne)dopustnosti takšnih posegov oziroma kateri ustavni pravici dati prednost. V konkretnem primeru so si v navzkrižju ustavne pravice udeležencev iz 35. in tretjega odstavka 51. člena Ustave in ustavna pravica otroka do posebnega varstva (56. člen Ustave). Okoliščine konkretnega primera prepričljivo potrjujejo, da je poseg sodišča prve stopnje z izpodbijano odločitvijo v ustavne pravice udeležencev dopusten, ker zasleduje ustavno utemeljen/dopusten cilj - varstvo koristi otroka, ki mu nastaja škoda, ki je povezana z ravnanji in opustitvami njegovih staršev. Taka omejitev ustavnih pravic udeležencev je torej dopustna, ker je potrebna za zavarovanje pomembnejših koristi. Taka so tudi stališča sodne prakse, ki poudarja, da je terapija dragocen pripomoček za reševanje medsebojnih razmerij, ne zgolj zaradi izboljšanja odnosov, temveč zaradi konkretnega ogrožanja otroka, oziroma ko je potrebna zaradi zavarovanja pomembnejše koristi - dobrobiti otrok.
ZPP člen 86, 86/1, 124, 124/4, 125a, 125a/4, 289, 289/2, 291, 291/2, 291/3, 291/4, 302, 302/3, 303, 321, 321/1, 321/4, 323, 323/2, 323/4. ZS člen 61, 61/1. Sodni red (2016) člen 158. ZDSS-1 člen 36. ZDR-1 člen 35, 45, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nošenje mask - snemanje glavne obravnave - vodenje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - izdaja sodbe
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za sprejem aktov – navodila, s katerim je bilo obvezno nošenje mask – ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalka dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska obveznost glede na 45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1; spoštovanje in izvajanje predpisov ter ukrepov o varnosti in zdravju pri delu je zakonska obveznost delavca (35. člen ZDR-1). Izdano navodilo glede mask ni pomenilo, da bi se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili, niti enostranskega določanja obveznosti iz delovnega razmerja s strani delodajalca, da bi se zahtevala sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kot to neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075256
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 38, 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZKP člen 22.
poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do zasebnosti - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - objava v medijih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodišče prve stopnje je dejstvo, da obtožnica v času objave zgoraj navedenih člankov še ni bila pravnomočna, upoštevalo, ko je tehtalo med posegom v osebnostne pravice tožeče stranke ter posegom v pravico do svobode izražanje in v povezavi z njo do pravice javnosti do obveščenosti. Ker se zavrnjeni del predlagane začasne odredbe nanaša na prepoved objavljanja podatkov in fotografij tožeče stranke za vnaprej, ko je obtožnica že postala pravnomočna in je utemeljenost suma storitve očitanih kaznivih dejanj izkazana, pa je navedeno dejstvo utemeljeno upoštevalo kot relevantno za presojo sorazmernosti posega v ustavne pravice tožeče stranke iz 34., 35. in 38. člena Ustave.
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je prepoved objave podatkov in fotografij, na katero meri predlagana začasna odredba v zavrnilnem delu, tudi sicer preobsežna, in bi zato predstavljala prevelik poseg v pravico tožene stranke do svobode izražanja.
ZDD člen 26. Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2019) člen 8.
vročitev odločbe - stroški detektiva - število dejanj
Pritrditi je smiselnemu zatrjevanju pritožbe, da gre v danem primeru procesnopravno za dve dejanji vročitve, vendar pa je iz vidika opravljene storitve v skladu z 8. členom Pravilnika to ena vročitev, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Na drugačno razlago ne morejo vplivati v pritožbi izpostavljene okoliščine, da je vročevalec pisanja prejel ločeno, da sta bili vsebini pisanja drugačni oziroma da je detektiv sodišču podal dve ločeni poročili in dva ločena stroškovnika, saj tudi Pravilnik izplačilo nagrade ne veže na te okoliščine. Ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da naj detektiv z vročitvijo prvega pisanja počaka, saj mu bo sodišče posredovalo še sklep, katerega bo prav tako moral vročiti, je tudi na podlagi 8. člena Pravilnika mogoče potrditi izpodbijano odločitev, saj je sodišče prve stopnje detektivu odredilo, da obe pisanje vroči z enim dejanjem vročitve.