krivdni stroški - vročanje vabila - pravna oseba - zastopnik obdolžene pravne osebe
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsakem konkretnem primeru.
Osebna vročitev se, če gre za pravno osebo, opravi na njenem sedežu. V skladu s 33. členom ZOPOKD se pisanja, namenjena zastopniku, vročajo obdolženi pravni osebi. Sodišče 1. stopnje je vabila uspešno vročalo obdolženi pravni osebi na njenem sedežu, zato še toliko bolj ni bilo nobenega razloga, da je sodno pisanje vročalo tudi zakoniti zastopnici na njenem domačem naslovu po pooblaščenem vročevalcu.
plačilo stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - pravdni stroški po uspehu - odškodninski spor - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - nesporen temelj zahtevka - sporna višina odškodnine
Sodna praksa sicer dopušča vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in višini, vendar izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški. Podano mora biti precejšnje neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00070978
URS člen 26. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 187, 189, 189/3, 190, 190/1. ZSV člen 49, 49/2.
socialno varstvo - skrbništvo - namen skrbništva - skrbništvo za poseben primer - skrbnik premoženja - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - načela odškodninskega prava - predpostavke civilnega delikta - odgovornost države - odgovornost države za delo CSD - odgovornost skrbnika - skrbno opravljanje dela
Po prepričanju višjega sodišča je toženec na premoženjskem področju s tem, ko je poskrbel za plačilo dolgov in preprečil izvršbo na stanovanje, zadostil standardom rednega poslovanja in upravljanja s premoženjem, ki se v skladu s 190. členom ZZZDR pričakuje od skrbnika, oziroma skrbnega upravljanja z varovankinim premoženjem (187. člen ZZZDR). Pri tem je treba upoštevati tudi, da (tedaj) veljavna zakonodaja tožencu za premoženjsko področje ne nalaga poostrene skrbnosti v primerjavi s drugimi skrbniki. Poleg tega je po prepričanju višjega sodišča treba dolžno skrbnost skrbnika odrasle osebe presojati kot celoto, ob uporabi tako drugega kot tretjega odstavka 178. člena ZZZDR. V postopku ni bilo sporno, da je toženec takoj, ko je ugotovil, da prejšnja skrbnica svojih dolžnosti ni opravljala, to razrešil in sam prevzel skrbništvo (tožnika za prevzem nista bila zainteresirana), poskrbel za plačilo zapadlih obveznosti, tekoče plačevanje oskrbe in žepnino za varovanko za leto naprej, s katero si je lahko privoščila priboljške. Ravnal je torej v skladu z namenom skrbništva, ki je prvenstveno v varstvu osebnosti varovanke (oziroma njene dobrobiti), s tem, ko je preprečil izvršbo na stanovanje, pa tudi dovolj ustrezno zavaroval njene premoženjske pravice. Pritožbeni očitki, da se je premoženje varovanke v času skrbništva vseskozi zmanjševalo, kar bi toženec lahko preprečil z oddajo nepremičnine v najem, so tako neutemeljeni. Toženec je za varovanko, celostno gledano, ustrezno skrbel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070084
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/2, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. OZ člen 888. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 2, 2-b, 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-c, 5/3, 5/4, 7, 7/1, 7/1-b, 13.
plačilo odškodnine - letalski prevoznik - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - obveznost obveščanja - odpoved prevoza - izredne razmere - COVID-19 - pasivna legitimacija - posredniška pogodba o potovanju - posrednik - organizator potovanja - spor majhne vrednosti - neprerekano dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženka je zavezanka za plačilo odškodnine, saj ni dokazala, da je tožnika pravočasno obvestila o odpovedi leta. Okoliščina, da je toženka o odpovedi (pravočasno) obvestila organizatorja potovanja, ki potem ni pravočasno obvestil tožnikov, je ne razbremenjuje obveznosti plačila odškodnine.
Prilagoditev v poslovanju, ki jih je terjala pandemija covida-19, ni mogoče šteti za dogodek zaradi izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.
ZTel-1 člen 155. ZEKom-1 člen 238. ZEKom-2 člen 26, 306. ZEKom člen 164. SPZ člen 99, 99/1.
vznemirjanje lastninske pravice - odstranitev oddajnika - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - širitev služnosti
Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 186/2011 z dne 22. 5. 2014 v opombi št. 21 izpostavilo stališče, da institut razširitve služnosti ne pride v poštev, kadar gre za nepravo stvarno služnost, torej služnost vezano le na določenega služnostnega upravičenca oziroma v njegovo korist in uporabo in ne na vsakokratnega operaterja oziroma v njegovo korist in uporabo, in v mejah začrtanih z dovoljenjem lastnika. Ne gre za dopustno razširitev neprave stvarne služnosti, če začne na kakršenkoli način uporabljati zemljišče tretja oseba (torej oseba, ki ni prvotni služnostni upravičenec), katere lastnik služečega zemljišča ni dovolil uporabe svojega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00070696
ZPP člen 98, 98/3, 100. ZD člen 132, 142, 142/1. OZ člen 79, 79/3.
pooblastilo
V primeru spora oziroma materialnopravnega razmerja, ki glede na svojo naravo s smrtjo stranke preneha in kot je to v konkretnem primeru, ko je toženec, kot dolžnik v spornem odškodninskem materialnopravnem razmerju, umrl, ker pa ni imel dedičev, je bila zapuščina kot zapuščina brez dedičev izročena v last Republiki Sloveniji, je s smrtjo prvotoženca prenehalo ne samo materialnopravno razmerje med tožnico in prvotožencem, ampak tudi procesno pooblastilo, ki ga je prvotoženec dal svojemu pooblaščencu odvetniku.
Zato pa njegova priglasitev stroškov njegovega zastopanja stranke kot pravdnih stroškov umrlega toženca pomeni dejanje nepooblaščene osebe, ki pa ga glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne bi smelo upoštevati.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 318. ZPSto-2 člen 44.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pritožba zoper zamudno sodbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj pravni osebi - obvestilo na vratih - neprimeren hišni predalčnik - podpis na vročilnici - osebna vročitev
V recepciji zgradbe na poslovnem naslovu toženke se nahajajo omarice in predali, nad njimi pa je niz odprtih polic, ki naj bi imele funkcijo hišnih predalčnikov. Natančnih lastnosti hišnega predalčnika ZPS resda ne zapoveduje. Vendarle pa določa, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo dostavljavcu in zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk (44. člen ZPS). Vročevalec ravno iz razloga zaupnosti pošiljk ne more pisanja pustiti na odprtem mestu. Tudi glede na namembnost hišnega predalčnika je logično, da mora biti slednji neke vrste zaprta omarica. Takšno stališče je zavzeto tudi v utrjeni sodni praksi, in sicer je odprt hišni predalčnik oz. predalčnik, ki se ga ne da zakleniti, neustrezen za puščanje sodnih pisanj. Ker predalčnik v recepciji na naslovu toženke torej ni primeren za vročanje sodnih pisanj, vročevalec v njem ni smel pustiti obvestila o prejetem pismu, še manj pa tožbe s prilogami in pozivom k odgovoru na tožbo.
Zaključek sodišča prve stopnje, da ne obstojijo razlogi objektivne narave, zaradi katerih obsojenec ni mogel izpolniti naloženega posebnega pogoja, je v nasprotju z zaključkom, ki izhaja iz sodbe z dne 23. 12. 2021, ki temelji na bistveno enakih ugotovitvah glede premoženjskega in socialnega stanja obsojenca, pa kljub temu iz nje izhaja, da obsojenec do tedaj, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ni mogel izpolniti dolga do oškodovane družbe.
Prav tako je zmoten zaključek sodišča, da bi obsojenec lahko vsaj po več manjših zneskih odplačeval svojo obveznost oškodovani družbi, če bi to hotel. Izpis odprtih obveznosti iz naslova izvršb na transakcijskem računu tako jasno kaže, da obsojenec še kar nekaj časa ne bo mogel razpolagati s svojim celotnim dohodkom, kar pomeni, da je razlog zaradi katerega obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil, objektivne narave in ne v obsojenčevi pasivnosti, nepripravljenosti, nezainteresiranost in ignoranci, kot to v izpodbijani sodbi zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075825
KZ-1 člen 86, 86/9, 211, 211/1.
delo v splošno korist - subjektivne okoliščine
Bolj kot samo dejstvo, da je do poplačila oškodovancu prišlo šele aprila 2023, kar je skoraj pol leta po vročitvi pravnomočne sodbe obsojencu, je pomembno tekom postopka ugotovljeno dejstvo, da potrdilo, ki ga je sodišču predložil obsojenčev zagovornik 28. 2. 2023, ne odraža resničnega stanja in ga je mogoče oceniti kot poskus zavajanja sodišča, da bi obsojenec dosegel izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
Kazen zapora mora res ohraniti svoje bistvo v smislu neodobravanja kršitev norm in mora biti koristna tako za obsojenca kot za družbo, njen namen pa je povračilnost in prevencija, ki jo je mogoče doseči samo s skrajnim ukrepom tj. z izvršitvijo zaporne kazni, ki bo vzgojno vplivala na obsojenca, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZPP člen 7, 213, 216. URS člen 22, 23, 25. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/3, 17a/4. ZDR-1 člen 6. Pravilnik o priznanjih policije (2014) člen 7, 7/5.
preizkus ocene dela - policist
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom). Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnila v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku.
Upoštevajoč listine in izpovedi nadrejenih je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v letu 2020 opravil delo le delno nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejel oceno zelo dobro, ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede vseh preostalih kriterijev ocenjevanja.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Z izpodbijanim sklepom ni utemeljeno priznana pavšalno priglašena nagrada za študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje je spis že preštudiral ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Ker k zahtevi za dopolnilno izvedensko mnenje ni bila priložena nobena dodatna listinska medicinska ali druga dokumentacija, niti kaj takega ne izhaja iz dopolnilnega mnenja, ni bilo pogojev za priznanje 51,00 EUR za študij spisa.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev pogoja - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
V času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojena obveznosti, ki so ji bile naložene s pogojno obsodbo, ni izpolnila. Glede na to, da je v postopku odločanja o pritožbi, obsojena izpolnila svojo obveznost in o tem predložila dokazila, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
Reševanje predhodnega vprašanja na matičnem področju predstavlja razlog za prekinitev pravdnega postopka, vse dokler o njem ni pravnomočno odločeno. Če je na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razloga za prekinitev ni. Zato vložena revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve stroškov vzdrževanja večstanovanjske hiše - delitev stroškov med etažnimi lastniki - zastaranje terjatve upravnika - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča je določeno v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem in torej ni neomejeno. Slednje pomeni, da tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Ni pravilno stališče pritožbe, da naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno podatke o posameznih, toženi stranki neupravičeno zaračunanih stroških, razbirati samo, na podlagi razpredelnic, ki jih je tožena stranka predložila v dokaz svojih navedb.
ZIZ člen 9, 17, 17/1, 20a, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5. ZN člen 4, 23. OZ člen 344, 356, 356/1, 356/2, 374.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa - načelo formalne legalitete - obresti - pogodbene in zamudne obresti - pogodbene zamudne obresti - zastaranje - zastaralni rok - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - obrazložen ugovor dolžnika - narok v izvršilnem postopku - dokaz informativne narave - rok za vložitev ugovora
Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo in tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (torej od nastanka zamude) do njenega plačila. Pravni temelj nastanka obveznosti plačati zamudne obresti je tako pravno dejstvo nastopa zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pri tem se lahko stranki dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom. Terjatev iz naslova glavnice in pogodbenih obresti predstavlja judikatno terjatev, za katero velja deset letni zastaralni rok. Zamudne obresti pa predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.
Stališče, da v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, je posledica dejstva, da je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku, in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka.
V izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren, temveč je ugovor tisti, ki je namenjen podajanju pravno relevantnih trditev in predlaganju ustreznih dokazov, torej zbiranju in predlaganju ustreznega procesnega gradiva dolžnika, ki nasprotuje upnikovi terjatvi, katerega narok ne more nadomestiti.
odreditev pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Osumljenec je sredi belega dne pred očmi sovaščanov streljal dvakrat in to na oškodovance, ki jih je kritičnega dne prvič videl. Ta nepredvidljivost in pa dejstvo, da naj bi osumljenec streljal v strnjenem naselju kaže na to, da so podane konkretne okoliščine za bojazen, da bi utegnil osumljenec v primeru izpustitve na prostost kazniva dejanja, s katerimi bi ogrozil varnost, morda pa tudi življenje ljudi, ponavljati.
V nasprotju s tem, kar o tem meni pritožnik, je pripor tudi neogibno potreben ukrep. Nikakršnega dvoma ni o tem, da dejanja, zaradi katerih se je znašel v kazenskem postopku ogrožajo varnost ljudi in bi se kaj lahko končala z bistveno hujšimi posledicami, kakor pa se dejansko so. Prav zaradi navedenega je poseg v osumljenčevo pravico do svobode gibanja tudi sorazmeren teži in načinu storitve obeh dejanj.
ZDR-1 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo za nadurno delo - nočno delo - voznik tovornega vozila - obseg dela - dokazovanje - ustni dogovor o plači - pobot - dnevnice kot del plače
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za nepravilno uporabo tahografa s strani tožnika ne more biti odgovoren delodajalec, ki je tožniku podal navodila glede pravilne uporabe tahografa in ga poslal na izobraževanje. Tožnik je tahograf nepravilno uporabljal (na način, da je beležil počitek, kadar je delal) v posledici odrejenega dela in ne po lastni iniciativi. Tožniku sicer res ni nihče podal izrecnega navodila, naj to počne, vendar je toženec tožniku odrejal delo in časovni okvir, v katerem mora biti delo opravljeno. Iz izpovedi tožnika in prič pa izhaja, da sta količina odrejenega dela in časovni okvir, v katerem je moralo biti delo opravljeno (kar vse je temeljilo na navodilih toženca), tožnika (in druge delavce) silila, da so nepravilno uporabljali tahograf.
Voznik tovornega vozila je upravičen do plačila za opravljeno nadurno delo tudi v primeru, če je pri opravljanju dela prirejal podatke v tahografih v korist delodajalca. Če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del, ki se v skladu s 3. členom ZDCOPMD tudi štejejo v delovni čas voznika tovornega vozila (npr. natovarjanje in raztovarjanje ter čakanje na to opravilo), se namreč opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
varnost in zdravje pri delu - navodila za varno delo - poškodba pri delu - odškodnina za poškodbo pri delu - mesečna renta - zmotna uporaba materialnega prava
Čiščenje oziroma brisanje (notranje) okenske police sodi med najenostavnejša opravila, ki ne zahtevajo posebnega znanja, časa in napora. Tožnica kot dolgoletna čistilka in celo koordinatorica dela za druge čistilke pri istem delodajalcu je to delo zagotovo zmogla brez posebnega navodila, kako naj ga opravi. Če se je odločila za tvegano iztezanje preko delovne mize do tako skrajne lege, da je zato izgubila ravnotežje in spodrsnila, potem je bila skrajno neprevidna in je zato sama odgovorna za svojo poškodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070957
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 19, 19/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 274, 274/1.
dedovanje - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - solastninska pravica na nepremičnini - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pogoji za začetek postopka - pridobitelj posameznega dela stavbe - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pravni naslov - ustni dogovor - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - predhodni preizkus predloga - zavrženje predloga za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga ugotavljalo, ali so podani pogoji za uvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine ali je treba zahtevek predlagateljice obravnavati v postopku za delitev stvari v solastnini. Pri tem je pravilno izhajalo iz določb 17. člena ZVEtL-1, po katerih se lahko postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne le, če gre za etažno lastnino, ki je bila oblikovana pred 1. 1. 2003 in doslej ni bila urejena (prvi odstavek), pri čemer mora pridobitelj izkazati, da je postal njegov posamezni del predmet pravnega prometa že pred 1. 1. 2003 ali da je pred tem datumom nastal pravni naslov, ki po določbah tega zakona izkazuje pridobitev ali prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da se je s tem oblikovala etažna lastnina stavbe (drugi odstavek). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljica kot edini pravni naslov, ki sega v čas pred 1. 1. 2003, navedla le sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju z dne 7. 4. 1997, iz katerega pa ni razviden kakršenkoli dogovor med dediči o nastanku etažne lastnine.
Zmotno je pritožbeno stališče, da pravni naslov v smislu 17. člena ZVEtL-1 lahko predstavlja tudi usten dogovor med dediči, ki je bil po trditvah predlagateljice sklenjen po izdaji sklepa o dedovanju in pred 1. 1. 2003. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Gre za dokazno merilo, ki ga mora predlagatelj izpolniti v dokaz svojega upravičenja za začetek postopka po ZVEtL-1. Zatrjevan ustni dogovor temu merilu ne ustreza, zato sodišču prve stopnje v zvezi z dogovorom ni bilo treba izvajati dokazov, posledično pa tudi očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 ni bila storjena.