KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075825
KZ-1 člen 86, 86/9, 211, 211/1.
delo v splošno korist - subjektivne okoliščine
Bolj kot samo dejstvo, da je do poplačila oškodovancu prišlo šele aprila 2023, kar je skoraj pol leta po vročitvi pravnomočne sodbe obsojencu, je pomembno tekom postopka ugotovljeno dejstvo, da potrdilo, ki ga je sodišču predložil obsojenčev zagovornik 28. 2. 2023, ne odraža resničnega stanja in ga je mogoče oceniti kot poskus zavajanja sodišča, da bi obsojenec dosegel izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
Kazen zapora mora res ohraniti svoje bistvo v smislu neodobravanja kršitev norm in mora biti koristna tako za obsojenca kot za družbo, njen namen pa je povračilnost in prevencija, ki jo je mogoče doseči samo s skrajnim ukrepom tj. z izvršitvijo zaporne kazni, ki bo vzgojno vplivala na obsojenca, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
obstoj delovnega razmerja - pripoznava tožbenega zahtevka - neto in bruto plača - delo po pogodbah civilnega prava - združitev pravd v skupno obravnavanje - materialnopravni pobot
Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna, predvsem pa se mora nanašati neposredno na sam tožbeni zahtevek. Izpostavljena tožnikova izjava se ne nanaša na tožbeni zahtevek, pač pa na dejstvo, do kdaj je tožnik opravljal delo za toženko oziroma čas trajanja dejanskega razmerja med strankama.
Čeprav se del plače ne izplača neposredno delavcu in s tem delom ne more razpolagati, to ne vpliva na njegovo pravico, da od delodajalca zahteva izplačilo bruto plače, saj delavčeve plače ne predstavlja le (neto) plača, ki ostane po obračunu in odvodu davkov in prispevkov. Kadar mu plača ni izplačana ali ni izplačana v celoti, je predmet zahtevka bruto plača, tudi če delavec uveljavlja le razliko, ki jo pretežno ali celo v celoti sestavlja del, ki je namenjen plačilu davkov in prispevkov.
V tistih mesecih, ko bodo že plačani neto zneski na podlagi pogodb civilnega prava presegali neto zneske plač (slednji bodo znani šele v času plačila davkov in prispevkov od bruto zneskov plač) ter zneske stroškov prevoza in prehrane, toženka tožniku ne bo dolžna plačati nobenih neto plačil niti ne posledično zakonskih zamudnih obresti od neto zneskov (zanj bo morala plačati zgolj davke in prispevke).
Tožeča stranka ima sicer prav, ko izpostavlja, da je njena svobodna odločitev, ali in kdaj bo ugovarjala (vložila nasprotno tožbo) in na kakšen način bo terjala plačilo. Vendar navedeno ne pomeni, da sodišče tega, za katero pot in kdaj se je odločila, ne sme oceniti v sklopu dokazne ocene. Enako velja glede (ne)predložitve posnetkov pogovora s tožečo stranko.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 142, 142/1.
ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obrazložen ugovor - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - dolžnikova pravica do izjave
Dolžničina trditvena podlaga v ugovoru dediča je bila zadostna. Dolžnica ima tudi pravni interes, da se njena odgovornost za zapustnikove dolgove v danem postopku omeji do višine podedovanega premoženja. Podala je namreč trditev o vrednosti zapuščine, in sicer takšni, kot izhaja iz sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v tem postopku, t. j. 272.564,67 EUR, s tem, ko je navedla, da naj se podatke o premoženju pridobi iz sklepa o dedovanju, ki je že v spisu, pa je navedla tudi, katero premoženje je podedovala. Z navedbo, naj podatke o podedovanem premoženju iz sklepa o dedovanju pridobi cenilec, je namreč smiselno zatrjevala, katero je podedovano premoženje oziroma, da le-to izhaja iz sklepa o dedovanju. Kadar so določene listine oziroma sodne odločbe del spisa, je podatke iz teh odločb, če se stranka na odločbe sklicuje, dopustno šteti kot del trditvene podlage in bi nasprotno formalistično stališče prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave v postopku. V zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja na dan zapustnikove smrti je pravilno, kot primeren dokaz, dolžnica predlagala še postavitev izvedenca cenilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070084
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/2, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. OZ člen 888. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 2, 2-b, 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-c, 5/3, 5/4, 7, 7/1, 7/1-b, 13.
plačilo odškodnine - letalski prevoznik - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - obveznost obveščanja - odpoved prevoza - izredne razmere - COVID-19 - pasivna legitimacija - posredniška pogodba o potovanju - posrednik - organizator potovanja - spor majhne vrednosti - neprerekano dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženka je zavezanka za plačilo odškodnine, saj ni dokazala, da je tožnika pravočasno obvestila o odpovedi leta. Okoliščina, da je toženka o odpovedi (pravočasno) obvestila organizatorja potovanja, ki potem ni pravočasno obvestil tožnikov, je ne razbremenjuje obveznosti plačila odškodnine.
Prilagoditev v poslovanju, ki jih je terjala pandemija covida-19, ni mogoče šteti za dogodek zaradi izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.
ZIZ člen 15. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/7, 31/8-2, 31/8-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - obrazložena vloga - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - odgovor na ugovor - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje upničinih stroškov za dopolnitev odgovora na ugovor, saj je ta storitev že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na ugovor po tar. št. 31/7 OT.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga z dne 31. 5. 2023 potrebna in obrazložena, saj se je upnica v tej vlogi izjavila o dolžnikovi vlogi z dne 26. 1. 2023 (odgovor na upničin odgovor na dolžnikov ugovor), k čemur je bila izrecno pozvana s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno, ko ji je priznalo stroške za njeno sestavo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT. Prav ima dolžnik v pritožbi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati 400 točk glede na drugo alinejo tar. št. 31/8 OT, po kateri upnici pripada za druge obrazložene vloge v postopkih zavarovanj s predhodnimi ali začasnimi odredbami 50 % iz tar. št. 19, saj gre v obravnavani zadevi za postopek zavarovanja denarne terjatve.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - prekoračitev tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - stiska otroka - mnenje otroka - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V postopku za varstvo koristi otroka, kakršen je obravnavani, sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka. Zanj je značilno, da gre za manj formaliziran postopek, z bolj celostnim pristopom k vsebinski ureditvi spornega razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti. Sodišče pri tem upošteva pobude in interese vseh udeležencev, vendar pa na njihove predloge vsebinsko ni vezano.
Sodišče postavi izvedenca, če samo ne razpolaga s potrebnim znanjem za odločitev o določenem vprašanju. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, center mnenje pripravi na podlagi ugotovljenih dejstev, ki jih oceni s stališča stroke oziroma pravil znanosti. Takšno mnenje je zato po strukturi in bistvenih značilnostih podobno izvedenskemu mnenju.
To, da so stiki s staršem, s katerim otrok ne živi, določeni preskromno, lahko vodi do odtujitve, kar zagotovo ni v otrokovo korist. Stiska, ki jo A. občuti ob stikih, je občasna in obvladljiva in gre za 'normalno in pričakovano' stisko otroka, ki je razpet med starša in si želi ugajati obema.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - neupravičena pridobitev - sila in grožnja - aktivna legitimacija - prikrajšanec - pomanjkljiva trditvena podlaga - vročanje tožbe - smrt stranke - smrt stranke med visečnostjo pravde - prekinitev postopka - vložitev tožbe
Zamudna sodba je posledica toženčeve pasivnosti v postopku.
Ker zamudna sodba temelji na sistemu pozitivne litiskontestacije, mora sodišče prve stopnje šteti, da tožena stranka priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi. Ob upoštevanju slednjega sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb tožeče stranke, temveč le presoja, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja oziroma ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu sodbe ugotovilo, da je tožba nesklepčna. Tožba je nesklepčna, kadar njena dejanska podlaga ob uporabi materialnega prava ne omogoča pravnega sklepa (conclusio), ki ga je tožnik izrazil v tožbenem predlogu.
V konkretnem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe. Ker pritožniki na tožbo niso odgovorili in je tožba nesklepčna, bi moralo sodišče prve stopnje tožnico s sklepom pozvati na odpravo nesklepčnosti tožbe in ne kar izdati izpodbijane sodbe.
Stališče, zavzeto v teoriji in sodni praksi, je prekinitev postopka iz razloga smrti tožene stranke resda vezalo na trenutek visečnosti pravde. Vendar pa glede na določbe zadnje novele ZPP ni zakonske podlage, da se ob smrti tožene stranke prekine le viseča pravda. Določba 205. člena ZPP govori o prekinitvi postopka, ki pa se začne že z vložitvijo tožbe in ne šele z njeno vročitvijo. Prekinitev postopka iz razlogov po 205. členu ZPP nastopi ex lege, sklep o prekinitvi pa je deklaratorne narave. Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi smrti prvotožene stranke tožnici vrnilo tožbo v popravo, je postopalo v nasprotju z določbami ZPP.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Z izpodbijanim sklepom ni utemeljeno priznana pavšalno priglašena nagrada za študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje je spis že preštudiral ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Ker k zahtevi za dopolnilno izvedensko mnenje ni bila priložena nobena dodatna listinska medicinska ali druga dokumentacija, niti kaj takega ne izhaja iz dopolnilnega mnenja, ni bilo pogojev za priznanje 51,00 EUR za študij spisa.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev pogoja - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
V času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojena obveznosti, ki so ji bile naložene s pogojno obsodbo, ni izpolnila. Glede na to, da je v postopku odločanja o pritožbi, obsojena izpolnila svojo obveznost in o tem predložila dokazila, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3. ZPacP člen 54.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče presodilo, da skupek tožničinih ravnanj (vlečenje vložnih listov iz kartoteke, zahteva glede spremembe stopnje nujnosti na napotnici, neupoštevanje termina pregleda, žaljenje) predstavljajo neprimeren odnos do osebnega zdravnika. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje je prišlo do porušenja medsebojnih odnosov med tožnico in njenim osebnim zdravnikom, ki so bistveno vplivali na strokovno delo osebnega zdravnika. V tem primeru so izpolnjeni razlogi, določeni v 2. točki 169. člena Pravil OZZ za zamenjavo osebnega zdravnika.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - sodna praksa kot pravni vir
ZOKIPOSR določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti in prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti), stališče novega dolžnika, da bi morala upnica za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, pa ni pravilno.
ZDR-1 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo za nadurno delo - nočno delo - voznik tovornega vozila - obseg dela - dokazovanje - ustni dogovor o plači - pobot - dnevnice kot del plače
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za nepravilno uporabo tahografa s strani tožnika ne more biti odgovoren delodajalec, ki je tožniku podal navodila glede pravilne uporabe tahografa in ga poslal na izobraževanje. Tožnik je tahograf nepravilno uporabljal (na način, da je beležil počitek, kadar je delal) v posledici odrejenega dela in ne po lastni iniciativi. Tožniku sicer res ni nihče podal izrecnega navodila, naj to počne, vendar je toženec tožniku odrejal delo in časovni okvir, v katerem mora biti delo opravljeno. Iz izpovedi tožnika in prič pa izhaja, da sta količina odrejenega dela in časovni okvir, v katerem je moralo biti delo opravljeno (kar vse je temeljilo na navodilih toženca), tožnika (in druge delavce) silila, da so nepravilno uporabljali tahograf.
Voznik tovornega vozila je upravičen do plačila za opravljeno nadurno delo tudi v primeru, če je pri opravljanju dela prirejal podatke v tahografih v korist delodajalca. Če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del, ki se v skladu s 3. členom ZDCOPMD tudi štejejo v delovni čas voznika tovornega vozila (npr. natovarjanje in raztovarjanje ter čakanje na to opravilo), se namreč opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
plačilo stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - pravdni stroški po uspehu - odškodninski spor - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - nesporen temelj zahtevka - sporna višina odškodnine
Sodna praksa sicer dopušča vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in višini, vendar izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko so zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški. Podano mora biti precejšnje neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - prevozni stroški - prehrana med delom - Avstrija
Pritrditi pa je pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo od mesečnih prejemkov predlagatelja odšteti stroške, povezane s prevozom na delo in s prehrano na delu. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da sodišče prve stopnje teh prejemkov ni upoštevalo pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti predlagateljice, jih ne bi smelo upoštevati niti pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (načelo enakega obravnavanja strank). Tudi v skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine k prihodkom staršev ne všteva niti regres za prevoz na delo niti regres za prehrano na delu. Glede na to, da je nasprotni udeleženec zaposlen v Avstriji, in glede na to, da je avstrijska ureditev povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano na delu drugačna od slovenske, ker so v Avstriji ti stroški že zajeti v plačilu za delo (plači) in se ne izplačujejo posebej (kot v Sloveniji), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca navedene stroške (ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ocenjuje na skupno 630,00 EUR mesečno) odšteti od mesečnega zneska plače njegove v višini 2.000,00 EUR.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 236, 236/1, 240, 240/1, 240/3, 241, 294.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpogled v sodni spis - vsebina odpovedi - odobritev bančnega kredita - usklajeno ravnanje - utemeljenost odpovednega razloga
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je dokazano, da je celotna koordinacija sklepanja kreditnih pogodb v kriminalni združbi temeljila na tem, da kreditojemalci niso bili kreditno sposobni za sklepanje kreditnih pogodb za pridobljene zneske, in so jih zato lahko prejeli le ob sočasnem sklepanju kreditnih pogodb (za nižje zneske) pri več bankah oziroma hranilnicah, ko torej njihova kreditna izpostavljenost še ni bila vidna v sistemu SISBON.
ZPIZ-2 člen 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. URS člen 14, 15, 56.
invalidnina - telesna okvara - zavarovalni primer - gotovo bodoče dejstvo
Nastanek telesne okvare je eden od zavarovanih primerov, kjer so pravice zavarovancem zagotovljene le ob pogoju plačanih prispevkov. Kadar je oseba invalid od rojstva in njeno stanje ni nastalo v času vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se oseba v zavarovanje praviloma vključi z dnem sklenitve delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je lahko zavarovana. Invalidnost, s katero oseba vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem primeru ni negotovo bodoči dogodek, v zvezi s katerim se ves čas zavarovanja plačujejo prispevki, temveč je že znano dejstvo. Zato takšno, v preteklosti in pred vključitvijo zavarovanja, nastalo stanje, ne more postati zavarovani primer. Za stanje, ki ne zapade pod zavarovani primer, ni mogoče zahtevati pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec
Upoštevaje dejstvo, da se je pogodba o zaposlitvi med strankama dejansko izvrševala, se delodajalec po več letih ne more sklicevati na to, da ga pogodba ne zavezuje, ker zaradi sklenitve z nepooblaščeno osebo ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi to pomenilo zlorabo pravic.
Za primer razrešitve ali odpoklica z mesta direktorja stranki pogodbe nista predvideli odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, temveč samodejno vzpostavitev delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik za nedoločen čas zaposlen pred nastopom funkcije direktorja. Gre torej za poseben dogovor o tem, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor“ preneha z razrešitvijo, delovno razmerje pa ne preneha, temveč se samodejno vzpostavi oziroma nadaljuje na delovnem mestu „vodja tiskarne“ oziroma „vodja proizvodnje“.
škodni dogodek - neizpolnitev pogodbene obveznosti - zastaranje tožbenega zahtevka - rok za zastaranje - tek zastaranja - subjektivni rok za zastaranje - povzročitelj škode - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - korupcija - dvig gotovine s transakcijskega računa - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do poštenega sojenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnica je najkasneje v letu 2014 vedela tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Zato se izkaže, da je sodišče ugovoru zastaranja materialnopravno pravilno ugodilo. Subjektivni petletni rok iz 354. člena OZ, ki je na podlagi prvega odstavka 352. člena OZ začel teči, ko je tožnica izvedela za povzročitelja in škodo, je namreč potekel še preden je vložila tožbo.
ZIZ člen 15, 38. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/9, 43, 43/4.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - neobrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odvetniške tarife - odvetniška nagrada - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo upniku za sestavo vloge z dne 3. 3. 2023, s katero je priglasil stroške izvršitelja, priznati 50 točk po tar. št. 39/9 OT (namesto 20 točk po tar. št. 43/4 OT).