krivdni stroški - vročanje vabila - pravna oseba - zastopnik obdolžene pravne osebe
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsakem konkretnem primeru.
Osebna vročitev se, če gre za pravno osebo, opravi na njenem sedežu. V skladu s 33. členom ZOPOKD se pisanja, namenjena zastopniku, vročajo obdolženi pravni osebi. Sodišče 1. stopnje je vabila uspešno vročalo obdolženi pravni osebi na njenem sedežu, zato še toliko bolj ni bilo nobenega razloga, da je sodno pisanje vročalo tudi zakoniti zastopnici na njenem domačem naslovu po pooblaščenem vročevalcu.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - prekoračitev tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - stiska otroka - mnenje otroka - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V postopku za varstvo koristi otroka, kakršen je obravnavani, sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka. Zanj je značilno, da gre za manj formaliziran postopek, z bolj celostnim pristopom k vsebinski ureditvi spornega razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti. Sodišče pri tem upošteva pobude in interese vseh udeležencev, vendar pa na njihove predloge vsebinsko ni vezano.
Sodišče postavi izvedenca, če samo ne razpolaga s potrebnim znanjem za odločitev o določenem vprašanju. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, center mnenje pripravi na podlagi ugotovljenih dejstev, ki jih oceni s stališča stroke oziroma pravil znanosti. Takšno mnenje je zato po strukturi in bistvenih značilnostih podobno izvedenskemu mnenju.
To, da so stiki s staršem, s katerim otrok ne živi, določeni preskromno, lahko vodi do odtujitve, kar zagotovo ni v otrokovo korist. Stiska, ki jo A. občuti ob stikih, je občasna in obvladljiva in gre za 'normalno in pričakovano' stisko otroka, ki je razpet med starša in si želi ugajati obema.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - neupravičena pridobitev - sila in grožnja - aktivna legitimacija - prikrajšanec - pomanjkljiva trditvena podlaga - vročanje tožbe - smrt stranke - smrt stranke med visečnostjo pravde - prekinitev postopka - vložitev tožbe
Zamudna sodba je posledica toženčeve pasivnosti v postopku.
Ker zamudna sodba temelji na sistemu pozitivne litiskontestacije, mora sodišče prve stopnje šteti, da tožena stranka priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi. Ob upoštevanju slednjega sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb tožeče stranke, temveč le presoja, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja oziroma ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu sodbe ugotovilo, da je tožba nesklepčna. Tožba je nesklepčna, kadar njena dejanska podlaga ob uporabi materialnega prava ne omogoča pravnega sklepa (conclusio), ki ga je tožnik izrazil v tožbenem predlogu.
V konkretnem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe. Ker pritožniki na tožbo niso odgovorili in je tožba nesklepčna, bi moralo sodišče prve stopnje tožnico s sklepom pozvati na odpravo nesklepčnosti tožbe in ne kar izdati izpodbijane sodbe.
Stališče, zavzeto v teoriji in sodni praksi, je prekinitev postopka iz razloga smrti tožene stranke resda vezalo na trenutek visečnosti pravde. Vendar pa glede na določbe zadnje novele ZPP ni zakonske podlage, da se ob smrti tožene stranke prekine le viseča pravda. Določba 205. člena ZPP govori o prekinitvi postopka, ki pa se začne že z vložitvijo tožbe in ne šele z njeno vročitvijo. Prekinitev postopka iz razlogov po 205. členu ZPP nastopi ex lege, sklep o prekinitvi pa je deklaratorne narave. Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi smrti prvotožene stranke tožnici vrnilo tožbo v popravo, je postopalo v nasprotju z določbami ZPP.
odreditev pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Osumljenec je sredi belega dne pred očmi sovaščanov streljal dvakrat in to na oškodovance, ki jih je kritičnega dne prvič videl. Ta nepredvidljivost in pa dejstvo, da naj bi osumljenec streljal v strnjenem naselju kaže na to, da so podane konkretne okoliščine za bojazen, da bi utegnil osumljenec v primeru izpustitve na prostost kazniva dejanja, s katerimi bi ogrozil varnost, morda pa tudi življenje ljudi, ponavljati.
V nasprotju s tem, kar o tem meni pritožnik, je pripor tudi neogibno potreben ukrep. Nikakršnega dvoma ni o tem, da dejanja, zaradi katerih se je znašel v kazenskem postopku ogrožajo varnost ljudi in bi se kaj lahko končala z bistveno hujšimi posledicami, kakor pa se dejansko so. Prav zaradi navedenega je poseg v osumljenčevo pravico do svobode gibanja tudi sorazmeren teži in načinu storitve obeh dejanj.
Toženec vložene pritožbe ni podpisal, čeprav je bil s pravnim poukom v izpodbijani sodbi ustrezno poučen o obligatornosti podpisa, katerega funkcija je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe, ter o ravnanju sodišča z nepodpisano pritožbo.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - sodna praksa kot pravni vir
ZOKIPOSR določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti in prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti), stališče novega dolžnika, da bi morala upnica za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, pa ni pravilno.
ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3. ZPacP člen 54.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče presodilo, da skupek tožničinih ravnanj (vlečenje vložnih listov iz kartoteke, zahteva glede spremembe stopnje nujnosti na napotnici, neupoštevanje termina pregleda, žaljenje) predstavljajo neprimeren odnos do osebnega zdravnika. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje je prišlo do porušenja medsebojnih odnosov med tožnico in njenim osebnim zdravnikom, ki so bistveno vplivali na strokovno delo osebnega zdravnika. V tem primeru so izpolnjeni razlogi, določeni v 2. točki 169. člena Pravil OZZ za zamenjavo osebnega zdravnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070084
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/2, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. OZ člen 888. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 2, 2-b, 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-c, 5/3, 5/4, 7, 7/1, 7/1-b, 13.
plačilo odškodnine - letalski prevoznik - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - obveznost obveščanja - odpoved prevoza - izredne razmere - COVID-19 - pasivna legitimacija - posredniška pogodba o potovanju - posrednik - organizator potovanja - spor majhne vrednosti - neprerekano dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženka je zavezanka za plačilo odškodnine, saj ni dokazala, da je tožnika pravočasno obvestila o odpovedi leta. Okoliščina, da je toženka o odpovedi (pravočasno) obvestila organizatorja potovanja, ki potem ni pravočasno obvestil tožnikov, je ne razbremenjuje obveznosti plačila odškodnine.
Prilagoditev v poslovanju, ki jih je terjala pandemija covida-19, ni mogoče šteti za dogodek zaradi izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071053
ZPP člen 184, 184/1, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 357a. ZPND člen 19, 22a, 22č.
pravica do izjave - dopolnilni sklep - prepoved približevanja določeni osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je dokazna predloga nasprotne udeleženke za zaslišanje A. A. in opravo poizvedb pri SOS telefonu, s katerima je želela dokazovati, da grožnje kritičnega dne ni izrekla ona, temveč A. A., zavrnilo z argumentom, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče (pri čemer sploh ni navedlo, v čem naj bi šlo za protislovje). Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Nasprotna udeleženka z namenom dokazovanja, da sporne grožnje (bo predlagatelja ubila s sekiro) 13. 5. 2023 ni izrekla ona, temveč A. A., predlagala njegovo zaslišanje in dokaz s poizvedbami pri SOS telefonu, kdo je 13. 5. 2023 na SOS telefonu opravil razgovor z nasprotno udeleženko, saj je to verjetno ista oseba, ki je obvestila obvestila policijo v zvezi s podano grožnjo in da se pridobijo podatki o tej osebi in se to osebo tudi neposredno zasliši. Nasprotna udeleženka je torej s temi dokaznimi predlogi želela dokazati pravno odločilno dejstvo, in sicer z osebami, ko so neposredno prisostvovale spornemu telefonskemu pogovoru 13. 5. 2023. Ker ti dokazi neupravičeno niso bili izvedeni, je bila s tem kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zaključek sodišča prve stopnje, da ne obstojijo razlogi objektivne narave, zaradi katerih obsojenec ni mogel izpolniti naloženega posebnega pogoja, je v nasprotju z zaključkom, ki izhaja iz sodbe z dne 23. 12. 2021, ki temelji na bistveno enakih ugotovitvah glede premoženjskega in socialnega stanja obsojenca, pa kljub temu iz nje izhaja, da obsojenec do tedaj, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ni mogel izpolniti dolga do oškodovane družbe.
Prav tako je zmoten zaključek sodišča, da bi obsojenec lahko vsaj po več manjših zneskih odplačeval svojo obveznost oškodovani družbi, če bi to hotel. Izpis odprtih obveznosti iz naslova izvršb na transakcijskem računu tako jasno kaže, da obsojenec še kar nekaj časa ne bo mogel razpolagati s svojim celotnim dohodkom, kar pomeni, da je razlog zaradi katerega obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil, objektivne narave in ne v obsojenčevi pasivnosti, nepripravljenosti, nezainteresiranost in ignoranci, kot to v izpodbijani sodbi zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti.
ZIZ člen 15. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/7, 31/8-2, 31/8-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - obrazložena vloga - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - odgovor na ugovor - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje upničinih stroškov za dopolnitev odgovora na ugovor, saj je ta storitev že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na ugovor po tar. št. 31/7 OT.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga z dne 31. 5. 2023 potrebna in obrazložena, saj se je upnica v tej vlogi izjavila o dolžnikovi vlogi z dne 26. 1. 2023 (odgovor na upničin odgovor na dolžnikov ugovor), k čemur je bila izrecno pozvana s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno, ko ji je priznalo stroške za njeno sestavo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT. Prav ima dolžnik v pritožbi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati 400 točk glede na drugo alinejo tar. št. 31/8 OT, po kateri upnici pripada za druge obrazložene vloge v postopkih zavarovanj s predhodnimi ali začasnimi odredbami 50 % iz tar. št. 19, saj gre v obravnavani zadevi za postopek zavarovanja denarne terjatve.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 236, 236/1, 240, 240/1, 240/3, 241, 294.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpogled v sodni spis - vsebina odpovedi - odobritev bančnega kredita - usklajeno ravnanje - utemeljenost odpovednega razloga
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je dokazano, da je celotna koordinacija sklepanja kreditnih pogodb v kriminalni združbi temeljila na tem, da kreditojemalci niso bili kreditno sposobni za sklepanje kreditnih pogodb za pridobljene zneske, in so jih zato lahko prejeli le ob sočasnem sklepanju kreditnih pogodb (za nižje zneske) pri več bankah oziroma hranilnicah, ko torej njihova kreditna izpostavljenost še ni bila vidna v sistemu SISBON.
škodni dogodek - neizpolnitev pogodbene obveznosti - zastaranje tožbenega zahtevka - rok za zastaranje - tek zastaranja - subjektivni rok za zastaranje - povzročitelj škode - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - korupcija - dvig gotovine s transakcijskega računa - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do poštenega sojenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnica je najkasneje v letu 2014 vedela tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Zato se izkaže, da je sodišče ugovoru zastaranja materialnopravno pravilno ugodilo. Subjektivni petletni rok iz 354. člena OZ, ki je na podlagi prvega odstavka 352. člena OZ začel teči, ko je tožnica izvedela za povzročitelja in škodo, je namreč potekel še preden je vložila tožbo.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00070978
URS člen 26. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 187, 189, 189/3, 190, 190/1. ZSV člen 49, 49/2.
socialno varstvo - skrbništvo - namen skrbništva - skrbništvo za poseben primer - skrbnik premoženja - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - načela odškodninskega prava - predpostavke civilnega delikta - odgovornost države - odgovornost države za delo CSD - odgovornost skrbnika - skrbno opravljanje dela
Po prepričanju višjega sodišča je toženec na premoženjskem področju s tem, ko je poskrbel za plačilo dolgov in preprečil izvršbo na stanovanje, zadostil standardom rednega poslovanja in upravljanja s premoženjem, ki se v skladu s 190. členom ZZZDR pričakuje od skrbnika, oziroma skrbnega upravljanja z varovankinim premoženjem (187. člen ZZZDR). Pri tem je treba upoštevati tudi, da (tedaj) veljavna zakonodaja tožencu za premoženjsko področje ne nalaga poostrene skrbnosti v primerjavi s drugimi skrbniki. Poleg tega je po prepričanju višjega sodišča treba dolžno skrbnost skrbnika odrasle osebe presojati kot celoto, ob uporabi tako drugega kot tretjega odstavka 178. člena ZZZDR. V postopku ni bilo sporno, da je toženec takoj, ko je ugotovil, da prejšnja skrbnica svojih dolžnosti ni opravljala, to razrešil in sam prevzel skrbništvo (tožnika za prevzem nista bila zainteresirana), poskrbel za plačilo zapadlih obveznosti, tekoče plačevanje oskrbe in žepnino za varovanko za leto naprej, s katero si je lahko privoščila priboljške. Ravnal je torej v skladu z namenom skrbništva, ki je prvenstveno v varstvu osebnosti varovanke (oziroma njene dobrobiti), s tem, ko je preprečil izvršbo na stanovanje, pa tudi dovolj ustrezno zavaroval njene premoženjske pravice. Pritožbeni očitki, da se je premoženje varovanke v času skrbništva vseskozi zmanjševalo, kar bi toženec lahko preprečil z oddajo nepremičnine v najem, so tako neutemeljeni. Toženec je za varovanko, celostno gledano, ustrezno skrbel.
Tožeča stranka ima sicer prav, ko izpostavlja, da je njena svobodna odločitev, ali in kdaj bo ugovarjala (vložila nasprotno tožbo) in na kakšen način bo terjala plačilo. Vendar navedeno ne pomeni, da sodišče tega, za katero pot in kdaj se je odločila, ne sme oceniti v sklopu dokazne ocene. Enako velja glede (ne)predložitve posnetkov pogovora s tožečo stranko.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odškodninska odgovornost zdravnika - presoja pogojev za odškodninsko odgovornost - pojasnilna dolžnost zdravnika - pojasnilo o tveganosti medicinskega posega - privolitev bolnika v medicinski poseg - strokovna (medicinska) napaka - nedoseganje pričakovanih rezultatov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožba neupravičeno enači strokovno napako s pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih.
Toženka je, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Tožnica je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo pa je imela tudi dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo preučila in podala informirano privolitev v obravnavane medicinske posege. Kdo ji je pisno pojasnilo izročil, ni bistveno. Pritožbena trditev, da tožnica ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena. Tožnica ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, kaj je želela operaterja še vprašati. Končno tožnica v pritožbi niti ne trdi, da se posegu pri toženki ne bi podvrgla, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila. Prav od pacienta je namreč odvisno, kako podrobno bo dano pojasnilo pred posegom in od poznavanja katerih dejstev bo odvisna njegova privolitev; razumljivo pa je, da morajo biti pričakovanja pacienta razvidna tudi navzven.
ZDR-1 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo za nadurno delo - nočno delo - voznik tovornega vozila - obseg dela - dokazovanje - ustni dogovor o plači - pobot - dnevnice kot del plače
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za nepravilno uporabo tahografa s strani tožnika ne more biti odgovoren delodajalec, ki je tožniku podal navodila glede pravilne uporabe tahografa in ga poslal na izobraževanje. Tožnik je tahograf nepravilno uporabljal (na način, da je beležil počitek, kadar je delal) v posledici odrejenega dela in ne po lastni iniciativi. Tožniku sicer res ni nihče podal izrecnega navodila, naj to počne, vendar je toženec tožniku odrejal delo in časovni okvir, v katerem mora biti delo opravljeno. Iz izpovedi tožnika in prič pa izhaja, da sta količina odrejenega dela in časovni okvir, v katerem je moralo biti delo opravljeno (kar vse je temeljilo na navodilih toženca), tožnika (in druge delavce) silila, da so nepravilno uporabljali tahograf.
Voznik tovornega vozila je upravičen do plačila za opravljeno nadurno delo tudi v primeru, če je pri opravljanju dela prirejal podatke v tahografih v korist delodajalca. Če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del, ki se v skladu s 3. členom ZDCOPMD tudi štejejo v delovni čas voznika tovornega vozila (npr. natovarjanje in raztovarjanje ter čakanje na to opravilo), se namreč opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - prevozni stroški - prehrana med delom - Avstrija
Pritrditi pa je pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo od mesečnih prejemkov predlagatelja odšteti stroške, povezane s prevozom na delo in s prehrano na delu. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da sodišče prve stopnje teh prejemkov ni upoštevalo pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti predlagateljice, jih ne bi smelo upoštevati niti pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (načelo enakega obravnavanja strank). Tudi v skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine k prihodkom staršev ne všteva niti regres za prevoz na delo niti regres za prehrano na delu. Glede na to, da je nasprotni udeleženec zaposlen v Avstriji, in glede na to, da je avstrijska ureditev povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano na delu drugačna od slovenske, ker so v Avstriji ti stroški že zajeti v plačilu za delo (plači) in se ne izplačujejo posebej (kot v Sloveniji), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca navedene stroške (ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ocenjuje na skupno 630,00 EUR mesečno) odšteti od mesečnega zneska plače njegove v višini 2.000,00 EUR.
ZTel-1 člen 155. ZEKom-1 člen 238. ZEKom-2 člen 26, 306. ZEKom člen 164. SPZ člen 99, 99/1.
vznemirjanje lastninske pravice - odstranitev oddajnika - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - širitev služnosti
Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 186/2011 z dne 22. 5. 2014 v opombi št. 21 izpostavilo stališče, da institut razširitve služnosti ne pride v poštev, kadar gre za nepravo stvarno služnost, torej služnost vezano le na določenega služnostnega upravičenca oziroma v njegovo korist in uporabo in ne na vsakokratnega operaterja oziroma v njegovo korist in uporabo, in v mejah začrtanih z dovoljenjem lastnika. Ne gre za dopustno razširitev neprave stvarne služnosti, če začne na kakršenkoli način uporabljati zemljišče tretja oseba (torej oseba, ki ni prvotni služnostni upravičenec), katere lastnik služečega zemljišča ni dovolil uporabe svojega zemljišča.