odreditev pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Osumljenec je sredi belega dne pred očmi sovaščanov streljal dvakrat in to na oškodovance, ki jih je kritičnega dne prvič videl. Ta nepredvidljivost in pa dejstvo, da naj bi osumljenec streljal v strnjenem naselju kaže na to, da so podane konkretne okoliščine za bojazen, da bi utegnil osumljenec v primeru izpustitve na prostost kazniva dejanja, s katerimi bi ogrozil varnost, morda pa tudi življenje ljudi, ponavljati.
V nasprotju s tem, kar o tem meni pritožnik, je pripor tudi neogibno potreben ukrep. Nikakršnega dvoma ni o tem, da dejanja, zaradi katerih se je znašel v kazenskem postopku ogrožajo varnost ljudi in bi se kaj lahko končala z bistveno hujšimi posledicami, kakor pa se dejansko so. Prav zaradi navedenega je poseg v osumljenčevo pravico do svobode gibanja tudi sorazmeren teži in načinu storitve obeh dejanj.
ZDR-1 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo za nadurno delo - nočno delo - voznik tovornega vozila - obseg dela - dokazovanje - ustni dogovor o plači - pobot - dnevnice kot del plače
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za nepravilno uporabo tahografa s strani tožnika ne more biti odgovoren delodajalec, ki je tožniku podal navodila glede pravilne uporabe tahografa in ga poslal na izobraževanje. Tožnik je tahograf nepravilno uporabljal (na način, da je beležil počitek, kadar je delal) v posledici odrejenega dela in ne po lastni iniciativi. Tožniku sicer res ni nihče podal izrecnega navodila, naj to počne, vendar je toženec tožniku odrejal delo in časovni okvir, v katerem mora biti delo opravljeno. Iz izpovedi tožnika in prič pa izhaja, da sta količina odrejenega dela in časovni okvir, v katerem je moralo biti delo opravljeno (kar vse je temeljilo na navodilih toženca), tožnika (in druge delavce) silila, da so nepravilno uporabljali tahograf.
Voznik tovornega vozila je upravičen do plačila za opravljeno nadurno delo tudi v primeru, če je pri opravljanju dela prirejal podatke v tahografih v korist delodajalca. Če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del, ki se v skladu s 3. členom ZDCOPMD tudi štejejo v delovni čas voznika tovornega vozila (npr. natovarjanje in raztovarjanje ter čakanje na to opravilo), se namreč opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - prevozni stroški - prehrana med delom - Avstrija
Pritrditi pa je pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo od mesečnih prejemkov predlagatelja odšteti stroške, povezane s prevozom na delo in s prehrano na delu. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da sodišče prve stopnje teh prejemkov ni upoštevalo pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti predlagateljice, jih ne bi smelo upoštevati niti pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (načelo enakega obravnavanja strank). Tudi v skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine k prihodkom staršev ne všteva niti regres za prevoz na delo niti regres za prehrano na delu. Glede na to, da je nasprotni udeleženec zaposlen v Avstriji, in glede na to, da je avstrijska ureditev povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano na delu drugačna od slovenske, ker so v Avstriji ti stroški že zajeti v plačilu za delo (plači) in se ne izplačujejo posebej (kot v Sloveniji), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca navedene stroške (ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ocenjuje na skupno 630,00 EUR mesečno) odšteti od mesečnega zneska plače njegove v višini 2.000,00 EUR.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 142, 142/1.
ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obrazložen ugovor - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - dolžnikova pravica do izjave
Dolžničina trditvena podlaga v ugovoru dediča je bila zadostna. Dolžnica ima tudi pravni interes, da se njena odgovornost za zapustnikove dolgove v danem postopku omeji do višine podedovanega premoženja. Podala je namreč trditev o vrednosti zapuščine, in sicer takšni, kot izhaja iz sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v tem postopku, t. j. 272.564,67 EUR, s tem, ko je navedla, da naj se podatke o premoženju pridobi iz sklepa o dedovanju, ki je že v spisu, pa je navedla tudi, katero premoženje je podedovala. Z navedbo, naj podatke o podedovanem premoženju iz sklepa o dedovanju pridobi cenilec, je namreč smiselno zatrjevala, katero je podedovano premoženje oziroma, da le-to izhaja iz sklepa o dedovanju. Kadar so določene listine oziroma sodne odločbe del spisa, je podatke iz teh odločb, če se stranka na odločbe sklicuje, dopustno šteti kot del trditvene podlage in bi nasprotno formalistično stališče prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave v postopku. V zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja na dan zapustnikove smrti je pravilno, kot primeren dokaz, dolžnica predlagala še postavitev izvedenca cenilca.
ZPIZ-2 člen 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. URS člen 14, 15, 56.
invalidnina - telesna okvara - zavarovalni primer - gotovo bodoče dejstvo
Nastanek telesne okvare je eden od zavarovanih primerov, kjer so pravice zavarovancem zagotovljene le ob pogoju plačanih prispevkov. Kadar je oseba invalid od rojstva in njeno stanje ni nastalo v času vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se oseba v zavarovanje praviloma vključi z dnem sklenitve delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je lahko zavarovana. Invalidnost, s katero oseba vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem primeru ni negotovo bodoči dogodek, v zvezi s katerim se ves čas zavarovanja plačujejo prispevki, temveč je že znano dejstvo. Zato takšno, v preteklosti in pred vključitvijo zavarovanja, nastalo stanje, ne more postati zavarovani primer. Za stanje, ki ne zapade pod zavarovani primer, ni mogoče zahtevati pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec
Upoštevaje dejstvo, da se je pogodba o zaposlitvi med strankama dejansko izvrševala, se delodajalec po več letih ne more sklicevati na to, da ga pogodba ne zavezuje, ker zaradi sklenitve z nepooblaščeno osebo ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi to pomenilo zlorabo pravic.
Za primer razrešitve ali odpoklica z mesta direktorja stranki pogodbe nista predvideli odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, temveč samodejno vzpostavitev delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik za nedoločen čas zaposlen pred nastopom funkcije direktorja. Gre torej za poseben dogovor o tem, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor“ preneha z razrešitvijo, delovno razmerje pa ne preneha, temveč se samodejno vzpostavi oziroma nadaljuje na delovnem mestu „vodja tiskarne“ oziroma „vodja proizvodnje“.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075825
KZ-1 člen 86, 86/9, 211, 211/1.
delo v splošno korist - subjektivne okoliščine
Bolj kot samo dejstvo, da je do poplačila oškodovancu prišlo šele aprila 2023, kar je skoraj pol leta po vročitvi pravnomočne sodbe obsojencu, je pomembno tekom postopka ugotovljeno dejstvo, da potrdilo, ki ga je sodišču predložil obsojenčev zagovornik 28. 2. 2023, ne odraža resničnega stanja in ga je mogoče oceniti kot poskus zavajanja sodišča, da bi obsojenec dosegel izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
Kazen zapora mora res ohraniti svoje bistvo v smislu neodobravanja kršitev norm in mora biti koristna tako za obsojenca kot za družbo, njen namen pa je povračilnost in prevencija, ki jo je mogoče doseči samo s skrajnim ukrepom tj. z izvršitvijo zaporne kazni, ki bo vzgojno vplivala na obsojenca, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3. ZPacP člen 54.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče presodilo, da skupek tožničinih ravnanj (vlečenje vložnih listov iz kartoteke, zahteva glede spremembe stopnje nujnosti na napotnici, neupoštevanje termina pregleda, žaljenje) predstavljajo neprimeren odnos do osebnega zdravnika. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje je prišlo do porušenja medsebojnih odnosov med tožnico in njenim osebnim zdravnikom, ki so bistveno vplivali na strokovno delo osebnega zdravnika. V tem primeru so izpolnjeni razlogi, določeni v 2. točki 169. člena Pravil OZZ za zamenjavo osebnega zdravnika.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve stroškov vzdrževanja večstanovanjske hiše - delitev stroškov med etažnimi lastniki - zastaranje terjatve upravnika - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča je določeno v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem in torej ni neomejeno. Slednje pomeni, da tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Ni pravilno stališče pritožbe, da naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno podatke o posameznih, toženi stranki neupravičeno zaračunanih stroških, razbirati samo, na podlagi razpredelnic, ki jih je tožena stranka predložila v dokaz svojih navedb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071053
ZPP člen 184, 184/1, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 357a. ZPND člen 19, 22a, 22č.
pravica do izjave - dopolnilni sklep - prepoved približevanja določeni osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je dokazna predloga nasprotne udeleženke za zaslišanje A. A. in opravo poizvedb pri SOS telefonu, s katerima je želela dokazovati, da grožnje kritičnega dne ni izrekla ona, temveč A. A., zavrnilo z argumentom, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče (pri čemer sploh ni navedlo, v čem naj bi šlo za protislovje). Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Nasprotna udeleženka z namenom dokazovanja, da sporne grožnje (bo predlagatelja ubila s sekiro) 13. 5. 2023 ni izrekla ona, temveč A. A., predlagala njegovo zaslišanje in dokaz s poizvedbami pri SOS telefonu, kdo je 13. 5. 2023 na SOS telefonu opravil razgovor z nasprotno udeleženko, saj je to verjetno ista oseba, ki je obvestila obvestila policijo v zvezi s podano grožnjo in da se pridobijo podatki o tej osebi in se to osebo tudi neposredno zasliši. Nasprotna udeleženka je torej s temi dokaznimi predlogi želela dokazati pravno odločilno dejstvo, in sicer z osebami, ko so neposredno prisostvovale spornemu telefonskemu pogovoru 13. 5. 2023. Ker ti dokazi neupravičeno niso bili izvedeni, je bila s tem kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZPP člen 7, 213, 216. URS člen 22, 23, 25. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/3, 17a/4. ZDR-1 člen 6. Pravilnik o priznanjih policije (2014) člen 7, 7/5.
preizkus ocene dela - policist
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom). Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnila v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku.
Upoštevajoč listine in izpovedi nadrejenih je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v letu 2020 opravil delo le delno nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejel oceno zelo dobro, ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede vseh preostalih kriterijev ocenjevanja.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Z izpodbijanim sklepom ni utemeljeno priznana pavšalno priglašena nagrada za študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje je spis že preštudiral ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Ker k zahtevi za dopolnilno izvedensko mnenje ni bila priložena nobena dodatna listinska medicinska ali druga dokumentacija, niti kaj takega ne izhaja iz dopolnilnega mnenja, ni bilo pogojev za priznanje 51,00 EUR za študij spisa.
Reševanje predhodnega vprašanja na matičnem področju predstavlja razlog za prekinitev pravdnega postopka, vse dokler o njem ni pravnomočno odločeno. Če je na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razloga za prekinitev ni. Zato vložena revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka.
Toženec vložene pritožbe ni podpisal, čeprav je bil s pravnim poukom v izpodbijani sodbi ustrezno poučen o obligatornosti podpisa, katerega funkcija je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe, ter o ravnanju sodišča z nepodpisano pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076263
ZGD člen 672. OZ člen 6, 6/2, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 44. ZPP člen 8, 151, 151/2, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - napaka odvetnika - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - razširitev tožbe na novega toženca - umik tožbe - vložitev nove tožbe - res transacta - predlog za nadaljevanje postopka - prenos premoženja - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - navadni upniki - dokazna ocena - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu - stroški za pristop na narok
Odškodninska odgovornost odvetnice v konkretnem primeru ni podana. Odvetnica je sicer storila strokovno napako, ker ni pravočasno predlagala nadaljevanja gospodarskega spora, vendar pa tožnici zaradi tega ni nastala škoda. Kot navadna upnica tožnica v stečajnem postopku iz stečajne mase v vsakem primeru ne bi prejela ničesar.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 318. ZPSto-2 člen 44.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pritožba zoper zamudno sodbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj pravni osebi - obvestilo na vratih - neprimeren hišni predalčnik - podpis na vročilnici - osebna vročitev
V recepciji zgradbe na poslovnem naslovu toženke se nahajajo omarice in predali, nad njimi pa je niz odprtih polic, ki naj bi imele funkcijo hišnih predalčnikov. Natančnih lastnosti hišnega predalčnika ZPS resda ne zapoveduje. Vendarle pa določa, da morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo dostavljavcu in zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk (44. člen ZPS). Vročevalec ravno iz razloga zaupnosti pošiljk ne more pisanja pustiti na odprtem mestu. Tudi glede na namembnost hišnega predalčnika je logično, da mora biti slednji neke vrste zaprta omarica. Takšno stališče je zavzeto tudi v utrjeni sodni praksi, in sicer je odprt hišni predalčnik oz. predalčnik, ki se ga ne da zakleniti, neustrezen za puščanje sodnih pisanj. Ker predalčnik v recepciji na naslovu toženke torej ni primeren za vročanje sodnih pisanj, vročevalec v njem ni smel pustiti obvestila o prejetem pismu, še manj pa tožbe s prilogami in pozivom k odgovoru na tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00070696
ZPP člen 98, 98/3, 100. ZD člen 132, 142, 142/1. OZ člen 79, 79/3.
pooblastilo
V primeru spora oziroma materialnopravnega razmerja, ki glede na svojo naravo s smrtjo stranke preneha in kot je to v konkretnem primeru, ko je toženec, kot dolžnik v spornem odškodninskem materialnopravnem razmerju, umrl, ker pa ni imel dedičev, je bila zapuščina kot zapuščina brez dedičev izročena v last Republiki Sloveniji, je s smrtjo prvotoženca prenehalo ne samo materialnopravno razmerje med tožnico in prvotožencem, ampak tudi procesno pooblastilo, ki ga je prvotoženec dal svojemu pooblaščencu odvetniku.
Zato pa njegova priglasitev stroškov njegovega zastopanja stranke kot pravdnih stroškov umrlega toženca pomeni dejanje nepooblaščene osebe, ki pa ga glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne bi smelo upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - krajši delovni čas
Pri poslovnem razlogu (1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1) je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skupino primerljivih delavcev (izmed katerih bo določenemu številu delavcev pogodba o zaposlitvi odpovedana) je zato treba uvrstiti vse delavce, katerih delo zaradi poslovnih razlogov pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi postane nepotrebno in tako ne morejo nadaljevati dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. A contrario sledi, da delavci, katerih potreba po njihovem delu se ne spreminja, ne morejo biti zajeti v krog izbire delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZIZ člen 15. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/7, 31/8-2, 31/8-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - obrazložena vloga - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - odgovor na ugovor - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje upničinih stroškov za dopolnitev odgovora na ugovor, saj je ta storitev že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na ugovor po tar. št. 31/7 OT.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga z dne 31. 5. 2023 potrebna in obrazložena, saj se je upnica v tej vlogi izjavila o dolžnikovi vlogi z dne 26. 1. 2023 (odgovor na upničin odgovor na dolžnikov ugovor), k čemur je bila izrecno pozvana s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno, ko ji je priznalo stroške za njeno sestavo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT. Prav ima dolžnik v pritožbi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati 400 točk glede na drugo alinejo tar. št. 31/8 OT, po kateri upnici pripada za druge obrazložene vloge v postopkih zavarovanj s predhodnimi ali začasnimi odredbami 50 % iz tar. št. 19, saj gre v obravnavani zadevi za postopek zavarovanja denarne terjatve.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 236, 236/1, 240, 240/1, 240/3, 241, 294.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpogled v sodni spis - vsebina odpovedi - odobritev bančnega kredita - usklajeno ravnanje - utemeljenost odpovednega razloga
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je dokazano, da je celotna koordinacija sklepanja kreditnih pogodb v kriminalni združbi temeljila na tem, da kreditojemalci niso bili kreditno sposobni za sklepanje kreditnih pogodb za pridobljene zneske, in so jih zato lahko prejeli le ob sočasnem sklepanju kreditnih pogodb (za nižje zneske) pri več bankah oziroma hranilnicah, ko torej njihova kreditna izpostavljenost še ni bila vidna v sistemu SISBON.