CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00071052
OZ člen 159. ZPP člen 214, 214/2.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledeneli površini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pohodna površina - izvajanje zimske službe - skrbnost povprečnega človeka
Po mnenju pritožbenega sodišča odgovornost zavarovanca toženke za nastanek škode ni podana, ker je glede na okoliščine predmetne zadeve kraj škodnega dogodka še ustrezal standardu normalne pohodne površine. Tožnica je namreč vedela, da na mestu škodnega dogodka zastaja meteorna voda (ki odteka s poslovne stavbe), kraj škodnega dogodka je dobro poznala, saj je v poslovni stavbi zaposlena, vedela je, da je zunaj mrzlo (dan prej je snežilo), zato bi morala pričakovati, da lahko površina, kjer se nabira voda, poledeni, lužo je ob 7.00 uri zjutraj videla, pa je vseeno stopila vanjo misleč, da ni poledenela (kot je sama izpovedala). Glede na navedeno sporen del pohodne površine za tožnico ni bil niti nepričakovan niti zakrit. Po mnenju pritožbenega sodišča bi lahko normalno pazljiv pešec v takih okoliščinah parkirišče prehodil brez težav, saj bi se spornemu delu parkirišča, kjer je bila vidna luža, izognil (in ne bi stopil v lužo lahkomiselno misleč, da ni poledenela).
sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe
Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.
Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).
OZ člen 3, 5, 5/1, 11, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1.
povezanost trditev in dokazov - neupravičena obogatitev - uporabnina - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - prosto urejanje obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
Med dvema skrajnima položajema, in sicer tem, da solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastniškega deleža, ter tem, da ga je drugi solastnik samovoljno izključil iz uporabe, obstaja kopica vmesnih (tudi mejnih) položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od okoliščin konkretne zadeve. Položaj in ravnanja obeh strank je treba presojati v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati pravno vrednotno vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Upravičenost zahtevka za plačilo uporabnine je torej treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava, tj. prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ), načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), mirnega reševanja sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpovedi, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 13, 13/1. ZDSS-1 člen 21. ZPIZ-2 člen 201, 201a.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - poklicno zavarovanje - predhodno vprašanje - postopek v teku
Zapisnik inšpekcijskega postopka, na katerega opozarja pritožba, ne dokazuje, da bi bil postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred pristojnim organom že v teku, saj se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vključitev posameznega generičnega delovnega mesta v poklicno zavarovanje (tudi če bi to bilo predhodno vprašanje v tem sporu) ne izvede pri Inšpektoratu RS za delo, pač pa pred pristojno komisijo.
paranoidna shizofrenija - duševna motnja - nadzorovana obravnava - sprejem osebe na zdravljenje - rok šest mesecev
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri denarnega povračila neutemeljeno upoštevalo, da je tožena stranka tožnici plačala odpravnino, saj navedene okoliščine ZDR-1 v drugem odstavku 118. člena ne predvideva. Glede na ugotovljene okoliščine sodišča prve stopnje, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena nekaj več kot 7 let, da je dopolnila starost 58 let in je po poklicu ekonomski tehnik in tik pred upokojitvijo, ter je glede na to njena zaposlitvena prognoza slaba ter ji je bilo priznano nadomestilo plač za skupaj 15 mesecev, je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo prenizko denarno povračilo v višini dveh plač. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini štirih plač.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model - reparacijski zahtevek - zastaranje - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je reparacijski zahtevek delno zastaral. Za terjatve iz delovnega razmerja velja petletni, za občasne terjatve pa triletni zastaralni rok, določen v prvem odstavku 347. člena OZ.
Obstoj pravilno registrirane in vpisane dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku v okoliščinah obravnavanega spora ne more biti ovira za ugotovitev zlorabe (poslovnega modela) na škodo tožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - navidezni odpovedni razlog
Glede na vsa dejstva in okoliščine skupaj (predvsem glede na slab medsebojni odnos med tožnikom in direktorico toženke, že podano in preklicano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, polno zaposlenost tožnika pred odpovedjo, nedokazanost s strani toženke zatrjevane prerazporeditve nalog na druga delovna mesta), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo prenehanje potrebe po tožnikovem delu, pač pa njegova izključitev iz drugih (subjektivnih) razlogov. Poslovni (organizacijski) razlog je tako le navidezen in predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZSPJS člen 30. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZPP člen 108, 285, 286, 321, 321/3, 362, 362/2.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - pravno relevantna dejstva - novi dokazi v ponovljenem postopku - vsebina del
Kako je toženka na splošno razporedila svoje zaposlene v Sklepu o določitvi del in nalog ter katera merila je pri tem uporabila, v obravnavanem sporu ni bistveno. Zakonitost Sklepa o določitvi del in nalog tudi ni predhodno vprašanje v tem sporu. Čeprav bi se ugotovilo, da iz tega sklepa upoštevani kriteriji niso razvidni ali so uporabljeni na napačen način, to samo zase ne bi pripeljalo do nezakonitosti izpodbijanega sklepa toženke, s katerim je bilo odločeno o vtoževanem dodatku tožnice. Za tak zaključek je nujno potrebna ugotovitev, da je tožnica delo v rizičnih razmerah v vtoževanem obdobju oktobra 2020 opravljala več kot 30 % svojega delovnega časa.
Za presojo pogoja nekrivde pri predlaganju novih dokazov v ponovljenem postopku je bistveno, ali je stranka lahko dejstvo, ki ga poskuša dokazati s predlaganim dokazom, spoznala za bistveno že prej (tj. v prvotnem sojenju) ali pa šele kasneje, na podlagi kasneje znanih okoliščinah v ponovljenem sojenju (lahko tudi na podlagi napotkov in usmeritev instančnega sodišča).
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 292, 298, 298/4, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 121.
procesni sklepi - sklep procesnega vodstva - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - plačilo predujma za izvedenca - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če torej na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali ni dovoljena posebna pritožba, sodišče stranki take pravice ne more dati, saj ji z napačnim pravnim poukom ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
Kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 stori kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično. Tisto, da storilec o nekom trdi ali raznaša, mora biti neresnično. Če neresničnost ni dokazana, storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ali razžalitve.
ZKP člen 42, 42/4, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 251.
izločitev dokazov - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca - dovoljenost pritožbe - poseg v zasebnost - ogled kraja kaznivega dejanja
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo.
Zagovornik v predlogu za izločitev dokazov v zvezi z izvedeniškim mnenjem navaja razloge, s katerimi želi vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost danega izvedeniškega mnenja in zatrjuje nasprotja in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi se dano mnenje izvedenca izločilo iz spisa.
predlog za izločitev dokazov - objava video posnetka - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva
Rečeno drugače, fotografija storilca na posnetku je bila preveč slaba, da bi omogočala obtoženčevo identiteto, razen njegovi partnerici, ki ga je prepoznala predvsem po oblačilih. Zato v konkretnem primeru objava posnetka ni predstavljala obdelave zaupnih podatkov obtoženca in zato tudi ni prišlo do kršitve njegovih ustavnih pravic, še sploh, ker je zakonsko podlago za objavo fotografij imela policija. Obtoženčeve osebnostne pravice bi zato lahko bile še tembolj prizadete, kolikor bi fotografije objavila policija kot državni organ, za razliko od zasebnika.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8, 110/3. KZ-1 člen 122, 135, 191.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nasilje v družini - nespoštovanje navodil zdravnika - lahka telesna poškodba - grožnja - prepoved opravljanja dela
Za obstoj odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zadošča, da gre za kršitev pogodbene ali druge delovne obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, kot jo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi opredeli delodajalec, temveč zgolj na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo.
ZDR-1 ne predpisuje, da mora delodajalec delavca, če izve za okoliščine, zaradi katerih delavcu ne gre več zaupati, takoj odstraniti z dela. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 daje možnost (in ne obveznost), da lahko šele ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (ne pa pred tem) prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. Zato dejstvo, da delodajalec tožnika ni odstranil z dela, ne dokazuje neutemeljenosti odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070180
ZPP člen 199, 199/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 174, 174/2. OZ člen 180, 180/4, 255, 255/1, 256, 256/2. DZ člen 4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje prodajne pogodbe - prikrajšanje upnika - poplačilo upnika v izvršbi - vrednost nepremičnin - trditveno in dokazno breme - nedovoljena pritožbena novota - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj dolga - intervencija - zavrnitev intervencije - pravni interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj
Upnik je razbremenjen zahtevnega bremena dokaza, da je dolžnikov zunajzakonski partner vedel ali bi moral vedeti za možnost njegovega oškodovanja.
Ni odločilno, ali je bilo izpodbijano pravno dejanje dolžnika storjeno pred zapadlostjo terjatve ali po njej.
Pravno odločilna je denarna razlika med dejansko vrednostjo nepremičnine, ki jo je kot edino premoženje odtujil dolžnik, in prejeto kupnino zanjo, kar je tožnici preprečilo možnost poplačila ali vsaj delnega poplačila terjatve.
Za pravni interes ne zadostuje zgolj materialnopravno razmerje, temveč mora sodba, ki bi bila izdana v konkretni zadevi, vplivati tudi na pravni položaj intervenienta.
OZ člen 520, 522. ZIZ člen 32. ZPotK-2 člen 29, 29/7. ZVPot člen 49. ZMV-1 člen 28, 28/2, 32, 32/5.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pogodba o finančnem leasingu - splošni pogoji pogodbe - izvršba na predmetu leasinga - dolg leasingojemalca - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - leasingojemalec - uporabnik vozila - pravna narava pogodbe - prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - obveznost odkupa - pravica, ki preprečuje izvršbo - sodba presenečenja
Tudi za predmetno zadevo velja, da ima leasing pogodba močne elemente prodajne pogodbe, saj navedena pogodbena določila predpostavljajo prenos lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga. Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, določena v 520. do 526. členu OZ. Pritožbene navedbe glede tega, da naj bi bilo lastništvo vozila med strankama nesporno (kar sicer ne drži), vpisa lastništva v prometno dovoljenje in register motornih vozil, kot tudi glede (ne)izdaje potrdila o poplačilu leasinga, ki naj bi izkazovale lastništvo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja še na določilo sedmega odstavka 29. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki določa, da, kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno, iz česar je, argumentum a contrario, moč sklepati o dopustnosti izvršbe zoper potrošnika (leasingojemalca).
ZSICT člen 45, 45/2, 45/4.. ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47a.
Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje plačila
Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %.
V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost izpodbijanega dela odločbe - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - denarni in nedenarni zahtevek - taksna obveznost
Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka.