tožba za ugotovitev lastninske pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - sodna ureditev meje - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZGJS - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - informativni dokaz z izvedencem - javna pot
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo na spornih delih parcel močnejšo pravico (lastninsko pravico) toženci in ne tožnica. Meja med pravdnima strankama ni bila dokončno urejena v katastru, toženci in njihovi pravni predniki pa so sporne nepremičnine imeli v posesti in uporabljali kot lastne ves čas od gradnje dalje do leta 2012, približno 50 let.
Golo dejstvo, da dejanski potek meje ni bil skladen s potekom meje v katastru, ne pomeni, da na tožence ob gradnji hiš ni bila prenesena tudi pravica uporabe na spornih delih zemljiščih. V takratnem času družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo niti ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe. Pravne knjige in evidence niso imele takšnega pomena kot danes. Bistveno je bilo, kdo je v dejanskem pomenu imel v konkretnem primeru pravico uporabe na spornih nepremičninah. Ob izkazanem pravnem naslovu in dejanski odmeri meje v naravi ter nesporni dolgoletni posesti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila na tožence prenesena pravica uporabe tudi na spornem delu nepremičnin.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za dokazovanje lastninjenja družbenega premoženja nujno potrebna postavitev izvedenca. Konkretna pravda ni nepravdni postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kjer bi bilo potrebno z izvedencem urbanistične stroke ugotoviti preteklo rabo, zasnovo in namembnost zemljišč. V tej pravdi je bistvena presoja, ali je prišlo do prenosa pravice uporabe in posledično lastninske pravice. Slednje so toženci uspeli prepričljivo dokazati že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
začasen odvzem otroka - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načrt pomoči družini in otroku - ogroženost otroka
Klici matere na razne institucije, da naj ji pomagajo pri skrbi za punčki, ker ji partner ne pomaga, sama pa ne zmore in se tudi veliko prepirata brez dvoma pomenijo, da mati v določenem trenutku oceni oziroma ve, da za deklici ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Dejstvo, da sodelovanje z institucijami sicer zavrača, a jih v določenih situacijah kljub temu kliče za pomoč, pa kaže na to, da je situacija takrat verjetno res huda.
Priprava načrta pomoči ni smiselna, dokler s strani staršev ni pripravljenosti za sodelovanje.
Z zadostno stopnjo verjetnosti je bilo izkazano, da starša s svojim ravnanjem in vedenjem do te mere resno ogrožata koristi mladoletnih deklic, da je izrek začasnega odvzema deklic ter namestitev v varno okolje, utemeljen. Postavitev izvedenca ni bila potrebna. Za to, da se z gotovostjo ugotovi starševske kompetence dolžnikov, pa je treba brez dvoma pridobiti izvedensko mnenje. Ni dovolj, da sta starša ljubeča in se po svojih sposobnostih trudita skrbeti za otroka, starševske kompetence so še vse kaj več.
Otrokova korist je poglavitna skrb staršev, ravnanje staršev pa mora biti vselej tako, da kaže na njihovo nesebično prizadevanje za zagotavljanje otrokovih potreb in koristi.
Stike je sodišče določilo v obsegu, za katerega je ocenilo, da ga deklici še zmoreta, in ki hkrati zagotavlja, da do odtujitve deklic od staršev ne bo prišlo.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - znan obseg nepremoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca - bolečine po končanem zdravljenju - zdravstveni pregled - izboljšanje zdravstvenega stanja - kontinuirano zdravljenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. V nasprotnem primeru zdravljenje oškodovanca ne bi bilo nikoli končano oziroma njegova odškodninska terjatev ne bi nikoli zastarala.
Ugotovljeno je bilo, da so se tožnici po zaključku bolniškega staleža še vedno pojavljale težave in da je bila v zvezi s tem deležna tudi določenih specialističnih pregledov in preiskav (vsi opravljeni pregledi niti niso bili v vzročni zvezi z obravnavano poškodbo). Vendar pa to še ne pomeni, da tožnici obseg škode ni bil znan že 18. 10. 2016. Izvedenka B. B. je prepričljivo pojasnila, da kasnejših pregledov ni več mogoče šteti kot kontinuirano zdravljenje obravnavane poškodbe.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnikove pritožbene navedbe predstavljajo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar je pravno sredstvo v skladu s 34.a členom ZST-1. Vendar vložitve tega pred sodiščem prve stopnje dolžnik ne navaja niti ni razvidno iz spisa.
zavlačevanje sodnega postopka - taksa za zavlačevanje postopka - zavlačevanje postopka s strani ene od strank - prepozno vložena vloga - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - krivdno ravnanje pooblaščenca
Sodišče je tožničini pooblaščenki utemeljeno izreklo sodno takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov. Ravnanje tožničine pooblaščenke (vložitev obsežne pripravljalne vloge dva dni pred narokom za glavno obravnavo) je namreč povzročilo, da se je postopek zavlekel.
ZPP člen 108. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 67, 73, 73/1, 73/2.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - poziv na popravo tožbe - socialni spor
Odločitev o neizločitvi uradne osebe v izreku izpodbijanega sklepa, vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka. Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.
prepozna pritožba zoper upravno odločbo - vročitev upravne odločbe - ustavna pravica do pravnega sredstva - fikcija vročitve
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka, temveč na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ker tožnik v 15 dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne.
ZDSS-1 člen 75, 81. ZPIZ-2 člen 99, 403. ZPIZ-2J člen 1, 2, 3. ZPIZ-1 člen 101.
telesna okvara - invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na ugotovitev višje telesne okvare in priznanje višje invalidnine na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnilo, tožbo glede zahtevanega dodatka za pomoč in postrežbo pa zaradi neobstoja procesne predpostavke za meritorno sojenje na podlagi 75. člena ZDSS‑1 zakonito zavrglo.
OZ člen 3, 5, 5/1, 11, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1.
povezanost trditev in dokazov - neupravičena obogatitev - uporabnina - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - prosto urejanje obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
Med dvema skrajnima položajema, in sicer tem, da solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastniškega deleža, ter tem, da ga je drugi solastnik samovoljno izključil iz uporabe, obstaja kopica vmesnih (tudi mejnih) položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od okoliščin konkretne zadeve. Položaj in ravnanja obeh strank je treba presojati v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati pravno vrednotno vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Upravičenost zahtevka za plačilo uporabnine je torej treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava, tj. prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ), načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), mirnega reševanja sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070672
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 74, 74/3. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131. ZOsn člen 60, 60e, 60e/1. ZOFVI člen 63.
odškodninska odgovornost delodajalca - učitelj - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Zmotno je stališče pritožbe, da določba tretjega odstavka 74. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji ugodneje ureja odškodninsko odgovornost delodajalca kot prvi odstavek 179. člena ZDR-1.
Zatrjevanje tožnice, da je bil učenec vzgojno problematičen in nepredvidljiv, ne utemeljuje sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi pomenila objektivno odškodninsko odgovornost toženke.
Razrednik je bil dolžan po obvestilu o vzgojni problematiki učenca takoj ukrepati, zato vprašanje, kdaj razrednik obvesti ravnateljico, v razmerju do tožnice ni relevantno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpovedi, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 6, 44, 126, 126/2, 137. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (2013) člen 55, 55/4. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije (2005) člen 50, 50/2. KPtoupd člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 44, 44/5. ZUDDob člen 7. ZST-1 člen 3, 3/2.
plačilo za poslovno uspešnost - božičnica - diskriminacija - pravica do plačila - opravljanje dela - dvostranska pogodba - sprememba izpodbijane sodbe
Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8, 110/3. KZ-1 člen 122, 135, 191.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nasilje v družini - nespoštovanje navodil zdravnika - lahka telesna poškodba - grožnja - prepoved opravljanja dela
Za obstoj odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zadošča, da gre za kršitev pogodbene ali druge delovne obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, kot jo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi opredeli delodajalec, temveč zgolj na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo.
ZDR-1 ne predpisuje, da mora delodajalec delavca, če izve za okoliščine, zaradi katerih delavcu ne gre več zaupati, takoj odstraniti z dela. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 daje možnost (in ne obveznost), da lahko šele ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (ne pa pred tem) prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. Zato dejstvo, da delodajalec tožnika ni odstranil z dela, ne dokazuje neutemeljenosti odpovedi.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 292, 298, 298/4, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 121.
procesni sklepi - sklep procesnega vodstva - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - plačilo predujma za izvedenca - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če torej na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali ni dovoljena posebna pritožba, sodišče stranki take pravice ne more dati, saj ji z napačnim pravnim poukom ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
paranoidna shizofrenija - duševna motnja - nadzorovana obravnava - sprejem osebe na zdravljenje - rok šest mesecev
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.
Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je obdolženec državljan članice Evropske unije in v zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da državljanstvo članice EU ni okolišina, ki bi avtomatsko negirala obdolženčevo begosumnost.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 226. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - služnost - potek služnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dokazovanje priznanih dejstev - pravočasno grajanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka na naroku - neizvedba predlaganih dokazov - dokazni predlog nasprotne stranke - nagrada za pregled listin - nagrada za pregled spisa - konferenca s stranko
Upnica ni uspela izkazati, da so sporni robniki postavljeni na služeči nepremičnini parc. št. 3, temveč je nasprotno iz dokazov in iz navedb strank zaključiti, da se nahajajo na s strani dolžnikov kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4. Tudi če morda upničina pot do njene nepremičnine poteka po parceli parc. št. 4 in jo s strani dolžnikov postavljeni robniki pri uporabi te poti ovirajo, ni mogoče prezreti dejstva, da nepremičnina parc. št. 4 ni obremenjena s služnostjo in se nanjo zamudna sodba, na podlagi katere je upnica zahtevala predmetno izvršbo, ne nanaša. Ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete upnica glede nepremičnine parc. št. 4 nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegla odstranitev spornih robnikov, medtem ko postavitve robnikov na nepremičnini parc. št. 3, za katero izvršilni naslov ima, upnica ni dokazala.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke sta podala le dolžnika, upnica, ki takega dokaznega predloga ni podala, pa se na dokazne predloge nasprotne stranke ne more zanašati in posledično neizvedbe takega dokaza niti ne more uveljavljati v okviru zatrjevanih kršitev določb postopka. Upnica je namreč samostojna stranka postopka, ki samostojno nosi dokazno breme za svoje trditve in je torej v njeni dispoziciji, katere lastne dokaze bo v tem okviru predlagala.
Konferenca s stranko, pregled listin, študij zadeve in pregled spisa so opravila, ki so nujno in neločljivo povezana s sestavo ugovora oziroma pritožbe in zato tudi zajeta v nagradi za ta opravila in jih dolžnikoma glede na ustaljeno sodno prakso ni mogoče priznati ločeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - navidezni odpovedni razlog
Glede na vsa dejstva in okoliščine skupaj (predvsem glede na slab medsebojni odnos med tožnikom in direktorico toženke, že podano in preklicano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, polno zaposlenost tožnika pred odpovedjo, nedokazanost s strani toženke zatrjevane prerazporeditve nalog na druga delovna mesta), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo prenehanje potrebe po tožnikovem delu, pač pa njegova izključitev iz drugih (subjektivnih) razlogov. Poslovni (organizacijski) razlog je tako le navidezen in predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 13, 13/1. ZDSS-1 člen 21. ZPIZ-2 člen 201, 201a.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - poklicno zavarovanje - predhodno vprašanje - postopek v teku
Zapisnik inšpekcijskega postopka, na katerega opozarja pritožba, ne dokazuje, da bi bil postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred pristojnim organom že v teku, saj se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vključitev posameznega generičnega delovnega mesta v poklicno zavarovanje (tudi če bi to bilo predhodno vprašanje v tem sporu) ne izvede pri Inšpektoratu RS za delo, pač pa pred pristojno komisijo.
Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).