mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nezakonito prečkanje meje države članice EU - predaja pristojni državi
Določba 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ se kot podlaga za ukrep omejitve gibanja lahko uporabi le v primeru, ko obstajata dokaz oziroma posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katerih se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice.
Prvi odstavek 59. člena ZMZ ne zahteva, da bi se moralo že v času omejitve gibanja vedeti, katera država je pristojna za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - prošnja na obrazcu - zavrženje vloge
Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je moral organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, prošnjo zavreči.
Organ za BPP po uradni dolžnosti sam ne pridobiva manjkajočih podatkov, ki so obvezna sestavina prošnje. Te mora navesti prosilec, njegove podatke pa organ preverja preko podatkov uradnih evidenc.
Sodišče se v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
ZUP člen 67, 67/1, 260, 260/1, 260/1-1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - obnova postopka - novo dejstvo
Tožnici sta v obnovi postopka uveljavljali nekaj novega v dejanskem stanju, kar sta morali dokazati; uveljavljali sta, da naj bi bila meritev v elaboratu IDPOS 6222 napačna, ker je bila napačno interpretirana meritev v IDPOS 188, kar izkazuje primerjava IDPOS 186 iz leta 1954 in IDPOS 188 iz leta 1957 (v obeh IDPOS je zapisana enaka širina stavbe). Glede na navedeno se je upravni organ zmotno opredelil do uveljavljanega obnovitvenega razloga s tem, ko je menil, da sta obnovo postopka predlagali na podlagi novega dokaza – poročila sodnega izvedenca, ki pa ni nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ker je nastal po izdaji odločbe o evidentiranju urejene meje. Tožnici sta uveljavljali kot obnovitveni razlog novo dejstvo, ki pa je po nastanku staro dejstvo – prejšnje izmere, ki so se nanašale na isto parcelo. To dejstvo sta dokazovali s poročilom sodnega izvedenca in s fotografijami. Kolikor upravni organ kot nov dokaz zavrača stare fotografije stavbe z utemeljitvijo, da se tako ne more dokazovati katastrska meja, je njihov pomen treba ocenjevati o okviru ureditve priprav na mejno obravnavo (30. člen ZEN), ko se ugotavlja potek meje po podatkih zemljiškega katastra.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - subjektivni element - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je izpodbijana odločba nezakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo, in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin niti ni izvedel dokazne ocene objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZDDV člen 40, 40/1, 40/1-7. Šesta direktiva Sveta 77/388/ES z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167, 168.
DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je sestavni del mehanizma DDV in del temeljnega načela nevtralnosti in se načeloma ne sme omejiti, vendar je ta pravica pridobljena le takrat, kadar davčnemu zavezancu ni mogoče očitati subjektivnega elementa. V obravnavanem primeru se sodišče do tega bistvenega relevantnega elementa za (ne)priznavanje odbitka vstopnega DDV ne more opredeliti, saj je v relevantnih okoliščinah ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V obravnavanem primeru temelji zavrnitev pravice do odbitka DDV na okoliščinah, ki same po sebi ne zadoščajo za zaključek, da je pri tožniku podan subjektivni element.
Objektivne okoliščine na strani tožnika niso raziskane v zadostni meri in na način, da bi iz njih sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZVMS člen 20, 81, 85, 92. Pravilnik o boleznih živali člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - preprečevanje in zatiranje kužne bolezni - ustna odločba
V obravnavanem primeru je sporno, ali je bila utemeljeno izdana ustna odločba na zapisnik o usmrtitvi sedem okrasnih golobov, potem ko je prvostopenjski organ ponovno potrdil prisotnosti AKK pri golobih oz. enemu od njih. Glede na ugotovljene rezultate laboratorijskih preiskav in pojav kliničnih znakov AKK pri golobih ter neuspešnosti odrejenih ukrepov iz 2. točke četrtega odstavka 20. člena Pravilnika je bil v obravnavanem primeru utemeljen ukrep po 1. točki četrtega odstavka 20. člena Pravilnika.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je pravilno ugotovila, da obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo dejansko nahajal na Hrvaškem, in ker iz dokumentacije upravne zadeve ni mogoče z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavanje njegove prošnje odgovorna Slovenija ali Hrvaška, v katero je vstopil ilegalno iz Srbije ali iz BiH, je tožniku utemeljeno omejila gibanje. Obrazložila je tudi, da je le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zanesljivo zagotoviti, da bo tožnik zares ostal na območju Slovenije, zato po presoji sodišča ne gre za nesorazmeren in nepotreben ukrep.
Tožbeno stališče, da bi se moralo v času omejitve gibanja že vedeti, katera država je pristojna za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ni pravilno, prvi odstavek 59. člena ZMZ namreč tega ne zahteva.
Zgolj navedba, da se s tem nadomestijo že vse izdane odločbe, za preizkus izpodbijanega upravnega akta, ki niti v obrazložitvi izrecno ne navaja, kateri upravni akti se z izpodbijano odločbo nadomeščajo in zlasti na kateri pravni podlagi, za presojo zakonitosti te odločbe ne zadostuje. Ta pravna določnost je še zlasti pomembna ob dejstvu, da gre že za več izdanih odločb, v tem upravnem postopku uvrstitve sporne kmetije med zaščitene. Upravni organ niti ne navaja, na kateri zakonski določbi ZUP temelji navedena odločitev. Tako ima po presoji sodišča izpodbijani upravni akt takšne pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti, zato ga je sodišče v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUS-1 odpravilo.
ZDoh-2 člen 4, 90, 90/3. ZGD-1 člen 64, 79, 94, 94/1, 94/2, 95, 96. URS člen 14.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - zavezanec za dohodnino - družba z neomejeno odgovornostjo - kogentne določbe - družbena pogodba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov
Pri družbah z neomejeno odgovornostjo se delež dobička, ki pripade posamezniku, pripiše njegovemu deležu na podlagi samega zakona. Čim pa je pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov obvezen, ni podlage ne za drugačno ureditev v družbeni pogodbi in ne za drugačen sklep družbenikov o uporabi dobička.
Z dohodnino se obdavči vsako povečanje ekonomske moči in ne le izplačilo dohodka. V obdavčitev z dohodnino so zato zajeti vsi dohodki in dobički fizične osebe, ki jih je le-ta dosegla v davčnem letu, tako tisti, ki so ji bili izplačani, kot tudi tisti, ki so ji bili kako drugače dani na razpolago in med katere se zato lahko uvršča tudi pripis dobička oziroma povečanje kapitalskih deležev družbenikov. S pripisom se ne le poveča kapitalski delež družbenika, temveč je istočasno družbenik upravičen, da s svojim deležem pri dobičku (v breme kapitalskega deleža) razpolaga.
Drugačna obdavčitev družbenikov osebnih družb od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1, dvigne iz blagajne družbe, ne da bi se zahtevala odločitev skupščine oziroma ostalih družbenikov, kot je to predpisano za kapitalske družbe. Gre za možnost individualne odločitve družbenika o izplačilu dobička že na podlagi pripisa, ki se zato utemeljeno šteje za obdavčljivo razdelitev dohodka, še preden je le-ta tudi dejansko izplačan.
ZKme-1 člen 4. SPZ člen 49. Uredba o ukrepih 1., 3., in 4., osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 11, 13, 13/1, 13/1-3, 13/2. ZUP člen 144.
javni razpis - razvoj podeželja - prevzem kmetije - zaščitena kmetija - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Prevzema se kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemanju kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča, ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo.
Za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema so relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v zemljiško knjigo.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila - domneva strinjanja s predlagano mejo
V upravnih spisih ni tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, zato je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje.
V danem primeru je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ker tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe in je bistveno kršila pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 71. ZDavP-2 člen 5, 39, 40, 41, 42, 68, 68/1, 68/1-2, 68/2, 68/3, 68/4, 68/5, 69, 69/11, 77, 131. ZDavP-1 člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP člen 39. ZDS-1 člen 3, 12, 12/2 49. URS člen 33, 155.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - navidezni pravni posel - gibanje gotovinskih sredstev
Iz 69. člena Zakona o davčnem postopku izhaja, da sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo k prijavi premoženja (samo) v primerih iz 68. člena zakona, da lahko to stori največ enkrat letno, ter da sme prijavo premoženja davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb in ne za kaj drugega. Davčni organ lahko k prijavi premoženja pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerja med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Institut prijave premoženja se lahko uporablja za obdobje zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil postopek po petem odstavku 68. člena zakona uveden.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira premoženje. Odločilno je, ali je davčni zavezanec z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, pri čemer je dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, na njem. S tem, ko davčni organ sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven, ne posega v obdobje, v katero zaradi zastaranja ne sme posegati.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena 30. 4. 2013, torej je zakonski rok za vložitev tožbe zoper to odločbo iztekel 30. 5. 2013. Predmetna tožba pa je bila sodišču poslana 27. 8. 2013, torej že po izteku zakonskega roka, zato jo je sodišče moralo zavreči kot prepozno.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3. ZSKuS člen 2, 3, 3/2, 3/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - volitve v študentski zbor študentske organizacije - razglas volitev - pasivna volilna pravica - zavrženje tožbe
Volilnega razglasa Študentske volilne komisije za izvedbo rednih volitev članov Študentskega zbora in posledično oprave novih volitev članov Študentskega zbora ni mogoče šteti kot upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu.
odvetnik - izbris iz imenika odvetniške zbornice - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - soglasje k ustanovitvi odvetniške družbe
Zoper tožnico je bil (pravnomočno) začet postopek osebnega stečaja, zaradi česar ji je v poslovnem registru tudi prenehal status odvetnika. Tožena stranka jo je zato utemeljeno izbrisala iz imenika odvetnikov, saj zaradi omejitve poslovne sposobnosti ni več izpolnjevala zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo po odločbi o izravnavi - namenska razlaga - naknadna izravnava za obračun stroškov
V izračun stroškov je treba z namenom izravnave vključiti vse nastale stroške, tudi tiste, ki so bili ministrstvu sporočeni po izteku predpisanega roka. Dvajsetdnevni rok po izteku meseca po koncu obračunskega obdobja je zato instrukcijski in ne prekluzivni rok, zato izravnava za stroške, katerih obračun dobi ministrstvo po preteku tega roka, ni nezakonita, ampak je treba izravnavo opraviti naknadno.
Tožnik v postopku ni nasprotoval načrtovani gradnji, zahteval je le, da stranke in objekt ne posegajo v njegovo zemljišče. Ker tožnik v tem pogledu ni navedel okoliščin, ki bi kazale, da izpodbijano gradbeno dovoljenje posega v njegove pravice, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.