brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo - status društva v javnem interesu - odškodninska tožba
Spora zaradi odškodnine zaradi posega v dobro ime tožnika kot društva za zaščito živali ni mogoče opredeliti kot spora društva (nevladne organizacije) v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, zaradi katerega je bilo društvo ustanovljeno. Ne gre namreč za spor v zvezi opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma za spor v zvezi z namenom, za katerega je bilo društvo ustanovljeno, pač pa za premoženjski spor. Na drugačno presojo tudi ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da tožnik odškodnino uveljavlja zaradi posega v dobro ime društva v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu in ne kakšne pridobitne dejavnosti oziroma dejavnosti, ki ni v javnem interesu, kajti gre za premoženjski spor. Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je tožniku utemeljeno odklonil BPP, saj ne šteje za upravičenca po ZBPP.
O vsaki prošnji za BPP organ za BPP odloča ločeno in neodvisno od drugih postopkov za dodelitev BPP po določbah ZBPP.
radijske frekvence - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o uvedbi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc ni akt, ki bi se lahko izpodbijal po 2. členu ZUS-1.
V razpisnem postopku, ki se začne s sklepom o uvedbi javnega razpisa, se ne uporabljajo določbe ZUP (razen določb o izločitvi), kot to izrecno določa prvi odstavek 37. člena ZEKom-1. S sklepom o uvedbi javnega razpisa se torej ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
Varstvo v zvezi s podeljevanjem radijskih frekvenc je zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora, spora o zakonitosti upravnega akta. Za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 v obravnavanem primeru torej manjka predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva.
Tožnik bi varstvo svojih pravic v zvezi s dodelitvijo radijskih frekvenc lahko uveljavljal, če bi se prijavil na javni razpis.
ZUreP-1 člen 92, 97, 100. ZUPUDPP člen 2, 52, 52/5.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - javna korist - železniška infrastruktura
Za vložitev zahteve za razlastitev so podani vsi predpisani pogoji po ZUreP-1, saj je upravičenka (pred vložitvijo zahteve) tožniku kot razlastitvenemu zavezancu posredovala ponudbo za odkup obravnavanih zemljišč, ki pa je tožnik v roku 30 dni ni sprejel. Tožnik se zato moti, ko meni, da bi ga morala razlastitvena upravičenka pozvati, da se izjasni ali nasprotuje razlastitvi, saj morebitno (ne) nasprotovanje sami razlastitvi po izkazani domnevi odklonitve ponudbe za odkup na utemeljenost uvedbe postopka razlastitve ne vpliva.
Za posredovanje izpodbijane odločbe na zemljiško knjigo je prvostopenjski organ imel podlago tako v petem odstavku 52. člena ZUPUDPP, kot v drugem odstavku 100. člena ZUreP-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nezakonito prečkanje meje države članice EU - predaja pristojni državi
Določba 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ se kot podlaga za ukrep omejitve gibanja lahko uporabi le v primeru, ko obstajata dokaz oziroma posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katerih se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice.
Prvi odstavek 59. člena ZMZ ne zahteva, da bi se moralo že v času omejitve gibanja vedeti, katera država je pristojna za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
Geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, da napako odpravi, za postopanje geodetske uprave ne veljajo pravila o upravnem postopku. Vloga tožnic, tudi če bi se lahko štela kot nujna pobuda, da naj upravni organ začne postopek po osmem odstavku 6. člena ZEN, se torej nanaša na stvar, ki ni upravna zadeva. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker tožnici zahtevata nekaj, o čemer upravni organ, kot jima je pravilno pojasnil, ne more priznati z upravno odločbo. Zato je izpodbijani sklep o zavrženju vloge tožnic pravilen.
ZUS-1 člen 71. ZDavP-2 člen 5, 39, 40, 41, 42, 68, 68/1, 68/1-2, 68/2, 68/3, 68/4, 68/5, 69, 69/11, 77, 131. ZDavP-1 člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP člen 39. ZDS-1 člen 3, 12, 12/2 49. URS člen 33, 155.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - navidezni pravni posel - gibanje gotovinskih sredstev
Iz 69. člena Zakona o davčnem postopku izhaja, da sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo k prijavi premoženja (samo) v primerih iz 68. člena zakona, da lahko to stori največ enkrat letno, ter da sme prijavo premoženja davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb in ne za kaj drugega. Davčni organ lahko k prijavi premoženja pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerja med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Institut prijave premoženja se lahko uporablja za obdobje zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil postopek po petem odstavku 68. člena zakona uveden.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira premoženje. Odločilno je, ali je davčni zavezanec z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, pri čemer je dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, na njem. S tem, ko davčni organ sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven, ne posega v obdobje, v katero zaradi zastaranja ne sme posegati.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - kaznivo dejanje
Neizpolnjevanje pogoja po 3. členu ZUSDDD pomeni samostojno podlago za zavrnitev zahteve.
Toženka bi morala za zakonito zavrnitev ugotoviti, da tožnik predstavlja „resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes“ v času izdaje izpodbijane odločbe, pri čemer pa je ključno, da upošteva naravo storjenih kaznivih dejanj in obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, da bi lahko zaključila, da tožnik tudi ob odločitvi o zahtevku za izdajo dovoljenja za prebivanje še vedno predstavlja tako kvalificirano grožnjo. Bistveno je upoštevanje kronologije storitve kaznivih dejanj in presoja obnašanja po prestani kazni, seveda tudi teža kaznivih dejanj.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - subjektivni element - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je izpodbijana odločba nezakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo, in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin niti ni izvedel dokazne ocene objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
V danem primeru je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ker tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe in je bistveno kršila pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
Zgolj navedba, da se s tem nadomestijo že vse izdane odločbe, za preizkus izpodbijanega upravnega akta, ki niti v obrazložitvi izrecno ne navaja, kateri upravni akti se z izpodbijano odločbo nadomeščajo in zlasti na kateri pravni podlagi, za presojo zakonitosti te odločbe ne zadostuje. Ta pravna določnost je še zlasti pomembna ob dejstvu, da gre že za več izdanih odločb, v tem upravnem postopku uvrstitve sporne kmetije med zaščitene. Upravni organ niti ne navaja, na kateri zakonski določbi ZUP temelji navedena odločitev. Tako ima po presoji sodišča izpodbijani upravni akt takšne pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti, zato ga je sodišče v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUS-1 odpravilo.
Sodišče se v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
tožba v upravnem sporu - sestavine tožbe - nepopolna tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnik kljub ponovnemu pozivu vloge z dne 15. 4. 2013, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu, ni dopolnil tako, da bi sodišče lahko ugotovilo, na kateri upravni akt se tožba nanaša, zato sodišče zadeve ne more vsebinsko obravnavati in jo je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 kot nepopolno zavrglo.
ZDDV člen 40, 40/1, 40/1-7. Šesta direktiva Sveta 77/388/ES z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167, 168.
DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je sestavni del mehanizma DDV in del temeljnega načela nevtralnosti in se načeloma ne sme omejiti, vendar je ta pravica pridobljena le takrat, kadar davčnemu zavezancu ni mogoče očitati subjektivnega elementa. V obravnavanem primeru se sodišče do tega bistvenega relevantnega elementa za (ne)priznavanje odbitka vstopnega DDV ne more opredeliti, saj je v relevantnih okoliščinah ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V obravnavanem primeru temelji zavrnitev pravice do odbitka DDV na okoliščinah, ki same po sebi ne zadoščajo za zaključek, da je pri tožniku podan subjektivni element.
Objektivne okoliščine na strani tožnika niso raziskane v zadostni meri in na način, da bi iz njih sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZDoh-2 člen 4, 90, 90/3. ZGD-1 člen 64, 79, 94, 94/1, 94/2, 95, 96. URS člen 14.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - zavezanec za dohodnino - družba z neomejeno odgovornostjo - kogentne določbe - družbena pogodba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov
Pri družbah z neomejeno odgovornostjo se delež dobička, ki pripade posamezniku, pripiše njegovemu deležu na podlagi samega zakona. Čim pa je pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov obvezen, ni podlage ne za drugačno ureditev v družbeni pogodbi in ne za drugačen sklep družbenikov o uporabi dobička.
Z dohodnino se obdavči vsako povečanje ekonomske moči in ne le izplačilo dohodka. V obdavčitev z dohodnino so zato zajeti vsi dohodki in dobički fizične osebe, ki jih je le-ta dosegla v davčnem letu, tako tisti, ki so ji bili izplačani, kot tudi tisti, ki so ji bili kako drugače dani na razpolago in med katere se zato lahko uvršča tudi pripis dobička oziroma povečanje kapitalskih deležev družbenikov. S pripisom se ne le poveča kapitalski delež družbenika, temveč je istočasno družbenik upravičen, da s svojim deležem pri dobičku (v breme kapitalskega deleža) razpolaga.
Drugačna obdavčitev družbenikov osebnih družb od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1, dvigne iz blagajne družbe, ne da bi se zahtevala odločitev skupščine oziroma ostalih družbenikov, kot je to predpisano za kapitalske družbe. Gre za možnost individualne odločitve družbenika o izplačilu dobička že na podlagi pripisa, ki se zato utemeljeno šteje za obdavčljivo razdelitev dohodka, še preden je le-ta tudi dejansko izplačan.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3. ZSKuS člen 2, 3, 3/2, 3/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - volitve v študentski zbor študentske organizacije - razglas volitev - pasivna volilna pravica - zavrženje tožbe
Volilnega razglasa Študentske volilne komisije za izvedbo rednih volitev članov Študentskega zbora in posledično oprave novih volitev članov Študentskega zbora ni mogoče šteti kot upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu.
odvetnik - izbris iz imenika odvetniške zbornice - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - soglasje k ustanovitvi odvetniške družbe
Zoper tožnico je bil (pravnomočno) začet postopek osebnega stečaja, zaradi česar ji je v poslovnem registru tudi prenehal status odvetnika. Tožena stranka jo je zato utemeljeno izbrisala iz imenika odvetnikov, saj zaradi omejitve poslovne sposobnosti ni več izpolnjevala zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena 30. 4. 2013, torej je zakonski rok za vložitev tožbe zoper to odločbo iztekel 30. 5. 2013. Predmetna tožba pa je bila sodišču poslana 27. 8. 2013, torej že po izteku zakonskega roka, zato jo je sodišče moralo zavreči kot prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstopanja od pogojev gradbenega dovoljenja - ustavitev gradnje
Gradbeni inšpektor sme naložiti zavezancu, naj pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje že med samo gradnjo, ne pa šele po njenem zaključku ali celo uvedbi postopka za izdajo uporabnega dovoljenja.
Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti ne zahteva, da bi pri gradnji nastale spremembe morale imeti kakršnekoli vplive. Navedeno je razumljivo, saj so pogoji gradbenega dovoljenja odraz presoje, da bodo z njimi pri gradnji konkretnega objekta izpolnjene v prostorskem in v drugih predpisih določene zahteve. Teh pogojev zato ni mogoče spreminjati oz. obiti brez spremembe upravne odločbe, npr. le z vnosom sprememb v enega od kasnejših – po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) – projektov (to je v PZI ali v projekt izvedenih del). V tem primeru bi postalo gradbeno dovoljenje brezpredmetno, za kar pa v določbah ZGO-1 ni podlage.
Tožbene navedbe, da je treba nepodpisano odločbo šteti za neobstoječo, ki se naslanjajo na starejšo sodno prakso in del teorije se nanašajo izključno na podpis uradne osebe, ki je odločbo izdala oziroma je pooblaščena za odločanje.
Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Obstoj zahteve je pogoj za začetek in vodenje postopka, stranka pa lahko na obseg pravnega interesa, ki ga uveljavlja v upravnem postopku, vpliva s spremembo zahtevka ali z umikom zahteve. Če stranka svoje zahteve ni umaknila, pa je njen pravni interes opredeljen z zahtevo za izdajo ugodilne odločbe, zato za pritožbo zoper tako odločbo nima pravnega interesa.
ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZV-1 člen 153, 153/10. ZUreP-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/2-3, 84.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje - soglasje izdano po poteku zakonskega roka - fikcija, da je soglasje dano - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezakonitost prostorskega akta - začasni ukrepi za zavarovanje prostora
Odločitve o zavrnitvi gradbenega dovoljenja ni mogoče opreti na odločitev o zahtevi za izdajo vodnega soglasja, izdani po poteku zakonsko določenega roka.
Obravnavani pogoj iz prostorskega akta je po vsebini oz. po namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora. Zato bi bil tak pogoj lahko zakonit, če bi bili izpolnjeni tudi drugi, z zakonom predpisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov. ZUreP-1 namreč v 84. členu omejuje njihovo časovno veljavnost.