Tožena stranka je v postopku preizkusa prijave, v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije znamke, vezana na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezana na dejansko stanje, ki ga je dolžna ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Za presojo zavrnilnega razloga po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 sodišče soglaša s toženo stranko, da predloženi dokazi ne izkazujejo, da je znamka prvotožnice ugledna oziroma dobro znana.
Prvotožnica bi morala za zavarovanje svojih pravic vložiti ugovor in kot podlago za dopustnost ugovora zatrjevati imetništvo znamke, ki preprečuje registracijo prijavljene, ter za to navesti razloge in predložiti dokaze. Sklicevanje na nemožnost vložitve ugovora v času, ker ni bila vpisana v register znamk, se ne more upoštevati v okviru ugovora o kršitvi določb postopka, saj za to v ZIL-1 ni podlage. Obveznost tožene stranke, da upošteva kasneje predložene dokaze, ni zakonsko pogojena in zato tožena stranka ni kršila določb postopka, ko jih v dokazni presoji ni upoštevala.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine
Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.
Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-6.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s primerjavo storitev prijavljene znamke, glede katerih je zaključila, da niso podobne storitvam prejšnje znamke Skupnosti tožnika, navaja zgolj, da je gospodarska panoga drugačna, da so različni ponudniki in končni potrošniki storitev, kraj njihovega izvajanja, namen storitev ter tržni oziroma distribucijski kanali. Ti kriteriji za odločitev glede (ne)podobnosti prijavljene znamke s prejšnjo znamko tožnika so sicer pravilni, vendar pa jih toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretizirala in razložila, zakaj konkretno se posamezne sporne storitve prijavljene znamke razlikujejo od storitev prejšnje znamke tožnika. Pojasniti bi torej morala, kateri so ponudniki in končni potrošniki posameznih prijavljenih storitev, za razliko od ponudnikov storitev prejšnje znamke tožnika, konkretno kateri je kraj njihovega izvajanja, namen ter tržni oziroma distribucijski kanali.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - vpogled v seznam zgrešenih klicev - omejitev zakritja številk
Treba je pritrditi toženki, da spora ni mogla rešiti tako, da bi operaterju naložila storitev zagotavljanja seznama zgrešenih klicev na servisnih straneh tako, kot je zahteval tožnik, saj za to materialno pravne podlage ni.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi
Tožena stranka je odločitev o zavrženju vloge utemeljila z navedbo, da tožnica ne v postavljenem roku ne do izdaje izpodbijane odločbe ni predložila vseh dne 1. 7. 2013 zahtevanih listin, in sicer pisne izjave, v kateri naj bi se določno izjavila o vsakem posameznem dolgu (kdaj, kako in zakaj je nastal, kdo je upnik, iz kakšnega naslova je nastal, višino dolga, koliko je že poravnala, na kakšen način je dolg nameravala plačati ko je nastal, itd...) ter predložitvijo listin za vsak posamezni dolg. Gre za listine in dokazila, zaradi katerih vloga v smislu 66. člena ZUP ni bila nepopolna, zato tožena stranka ni ravnala pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgla.
ZRRD člen 2, 3, 4, 12, 37. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti.
koncesija - javni razpis za podelitev koncesije - napačna uporaba materialnega predpisa
Toženka je v postopku predmetnega javnega razpisa napačno uporabila določbe ZRRD, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ ponovno odločati o vlogi tožnika, brez upoštevanja pogoja iz 4. točke predmetnega javnega razpisa.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Tožena stranka mora celovito oceniti in konkretno obrazložiti, kateri pogoji so oziroma niso izpolnjeni za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU. V primeru, da bo ugotovila, da so računi popolni in da je bilo blago dobavljeno oziroma so bile storitve opravljene s strani izdajatelja računov ali njegovih podizvajalcev, pa bo morala, glede na konkretne okoliščine primera, jasno in celovito oceniti in analizirati objektivna dejstva, jih povezati v smiselno celoto in navesti, katere so tiste relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZOFVI člen 96, 102, 102/4, 146, 148. ZVI člen 203. Pravilnik o strokovnem izpitu delavcev na področju šole in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - zahtevana izobrazba
Ker tožnica predpisane izobrazbe ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje nima, je toženka sprejela pravilen zaključek, ko je njeno prijavo za pristop k strokovnemu izpitu zavrnila.
Tožnica bi morala sama poskrbeti za to, da za opravljanje svojega dela izpolnjuje vse pogoje, torej da opravi predpisani strokovni izpit. Na strokovni izpit se namreč mora prijaviti vsak delavec sam, ko za to izpolni vse predpisane pogoje. Časovno neomejeno opravljanje strokovnega izpita (po preteku 6 mesecev dela) po 102. členu ZOFVI pa tudi ne pomeni, da tožnici za opravljanje strokovnega izpita po ZOFVI ni treba za to izpolnjevati vseh pogojev, določenih v ZOFVI, saj je namen opravljanja strokovnega izpita ravno v tem, da se zagotovi ustrezno usposobljenost strokovnega kadra pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela, katere osnovo pa omogoči predpisana izobrazba.