ZDR člen 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Sodišče v individualnem delovnem sporu presoja le, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita oziroma ali je dokazan s strani delodajalca zatrjevani razlog za odpoved. Če razlog za odpoved ni dokazan, ugotovi nezakonitost odpovedi. To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo, ob ugotovitvi, da ni podan očitani razlog po 5. točki 1. odstavka 111. člena ZDR, presoditi, da je utemeljen razlog po 2. točki 1. odstavka 111. člena ZDR, ampak bi moralo zaključiti, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto
Tožena stranka je tožniku ob odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, za katero se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, saj presoja nove pogodbe o zaposlitvi z drugih vidikov (opis delovnih nalog, plača, razporeditev delovnega časa, obseg letnega dopusta, organizacijska podrejenost in podobno) ni omogočena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - zagovor, vabilo na zagovor
Tudi razrešenemu direktorju družbe je mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi le iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR in pod pogoji iz drugega odstavka 83. člena ZDR ter 110. člena ZDR. To pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, če mu ni omogočen zagovor: če prejme vabilo na zagovor šele naslednji dan po tem, ko bi zagovor moral potekati.
ZOR člen 171, 177. ZZVZZ člen 94. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 24, 202, 202/2.
odškodninska odgovornost delavca – regres
Tožena stranka je upravičena do povrnitve zneska, ki ga je plačala ZZZS kot odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja tožnika, ki je zdravilo, za katero je bilo znano, da je predmet trgovanja na trgu nedovoljenih poživil, predpisal, ne da bi se prepričal o obstoju indikacij za izdajo receptov. Opisano ravnanje je protipravno, podana je tudi vzročna zveza med ravnanjem in škodo, ki je nastala, saj v nasprotnem primeru ZZZS ne bi nastali stroški v zvezi s plačilom zdravila.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne delovne pogoje
Dodatek za poseben razpored kot vrsta dodatka za posebne delovne pogoje je po podjetniški kolektivni pogodbi predviden le v primeru, če tak način opravljanja dela ni predviden s pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da tožnica, ki je bila članica simfoničnega orkestra in je delo skladno s pogodbo o zaposlitvi redno opravljala v posebnem razporedu v obliki skupnih vaj, individualnih vaj in koncertov, do navedenega dodatka ni upravičena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje (uporaba dimne bombice na delovnem mestu) je sicer bilo nedopustno, vendar niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot odpoved brez odpovednega roka, ker ne gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti, saj ni prišlo do poškodbe delovnih sredstev, uporaba ognja ni bila posebej prepovedana, dogodek pa ni povzročil nevarnosti za zdravje tožnikovih sodelavcev in zastoja v delovnem procesu.
Za opravičilo oz. izostanek z glavne obravnave praviloma ne zadošča zgolj navedba razloga izostanka, temveč mora obdolženec predložiti tudi ustrezna dokazila, da se ne more udeležiti glavne obravnave, je pa ocena glede opravičljivosti izostanka dejansko vprašanje, pri katerem mora sodišče upoštevati konkretne, specifične okoliščine vsakega primera posebej.
nesreča pri delu – odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – zakonske zamudne obresti
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih je imela v zvezi z zdravljenjem, od tistega dne, ko je na toženo stranko naslovila zahtevek za povrnitev teh stroškov.
URS člen 158. ZUP člen 124. ZPIZ/92 člen 11, 24. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/1. ZMEPIZ člen 50. Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 14.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - izredno pravno sredstvo - pokojninsko zavarovanje
Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan na podlagi prostovoljne vključitve v zavarovanje. Četudi je istočasno opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik in bi moral biti zavarovan na tej podlagi, toženec ni zakonito za nazaj spremenil podlage zavarovanja. To bi lahko storil le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se vloži pri ZPIZ-u, ki o zahtevi izda odločbo, šele nato je mogoč socialni spor. Če sodišče upošteva poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja po izdaji dokončne odločbe, katere odpravo v socialnem sporu uveljavlja zavarovanec, in ga razvrsti v ustrezno kategorijo invalidnosti od datuma po dokončni odločbi ZPIZ dalje, zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke 2. odstavka 339. ZPP, saj odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, zato se takšna tožba zavrže.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - navodila zdravnika
Osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost z dela z datumom njenega začetka in zaključka ter zavarovancu poda navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi...). V času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredijo ali dovolijo. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti, ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo.
Četudi delavec krši navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela, je pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti, ali je tako ravnal iz opravičljivih razlogov. V konkretnem primeru so si navodila imenovanega zdravnika in lečečega zdravnika (delno) nasprotovala, tožnik pa je spoštoval slednja, zaradi česar ni mogoče šteti, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma da zaradi takšnega ravnanja z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati.
Zaradi dejanske ugotovitve, da B.W.A. ni ničesar dolgovala M. (izpovedba direktorja B.W.A. A.B. zaslišanega v zadevi pod opr. št. XI Pg 215/2003) ter da tudi M. ni imel terjatev do B.W.A., je prvostopenjsko sodišče napravilo materialnopravni sklep, da stečajna masa stečajnega dolžnika ni bila zmanjšana. Tožeča stranka pa je ponudila v dokaz trditev, da je terjatev M. proti B.W.A. obstojala, seznam prejemnikov denarnih sredstev z računa B.W.A. v višini 11.239.356,87 SIT dne 3.7.2002, z dne 19.8.2002 SIT 2.171.463,29 itd.. Omenjenih dokazov prvostopenjsko sodišče ni dokazno ocenilo.
Po 1. odst. 69. člena KZ se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju in so last obdolženca, odvzeti le, če sodišče ugotovi, da obstaja nevarnost, da bi bil predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika
Kljub temu, da je tožnik kršil navodila iz odločbe imenovanega zdravnika, ki pri odločitvi ni upošteval druge diagnoze (psihiatrično obolenje), ampak le prvo (obolenje hrbtenice), mu tožena stranka ni utemeljeno podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožnika, ki je peljal sina k zobozdravniku in hčerko na železniško postajo, je bilo namreč skladno z navodili njegovega osebnega zdravnika in lečeče psihiatrinje, opisani krajši odhodi od doma pa tudi niso vplivali na poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja.
Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.
Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. ZD nalaga, da ugotovi, kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino. Ker je po z.k. stanju pokojna lastnica nepremičnin, mora sodišče opraviti zapuščinski postopek, ne glede na okoliščino prodaje te nepremičnine.
ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2. ZPP člen 208, 208/1, 208/3, 208, 208/1, 208/3.
smrt dolžnika - izvršilni postopek - prekinitev - nadaljevanje postopka z dediči
Glede na besedilo I. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku je jasno, da sme sodišče sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, ki ni imela pooblaščenca, izdati tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog strank, kot to zmotno navaja pritožba.
S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj. Vendar to ne pomeni spremembe stranke postopka.
Izvršilni postopek lahko teče le med dvema različnima strankama (saj upnik od samega sebe kot dolžnika ne more sodno izterjevati terjatve). Zato je v primeru, ko upnik kot dedič dolžnika postane hkrati tudi dolžnik, izvršilni postopek treba ustaviti.
odškodnina za strah - plačilo odškodnine pred pravdo - dokazno breme
Na podlagi 3. odstavka 10. člena Splošnega navodila za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona se v izreku sklepa navede tudi dogovor o plačilu stroškov, če so bili priglašeni.
ZNP člen 131, 134, 131, 134. ZEN člen 8, 8/6, 8, 8/6.
ureditev meje v sodnem postopku - elaborat za evidentiranje sprememb
Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8. členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku nalaga, da se mora tudi mej, ki je bila urejena v sodnem postopku, po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb.