Tožeča stranka in toženec sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorila t.i. konkurenčno klavzulo. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil posebna tehnična in poslovna znanja. Takšna dela opravlja sedaj tudi pri novem delodajalcu. Čeprav je toženec pri novem delodajalcu zaposlen kot direktor, v tej vlogi med ostalim (poleg vodstvene funkcije) koordinira tudi opravila, ki jih je izvajal na prejšnjem delovnem mestu, to je na delih, ki hkrati predstavljajo dejavnost novega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
Bistveni procesni učinek izpodbijane sodne odločbe je namreč v tem, da neha teči faza opravljanja izvršbe glede dolžnikovih premičnih stvari, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem izvršilnega sodišča končal tudi celotni izvršilni postopek.
Plačilo socialnih prejemkov je obveznost delodajalca, k izpolnitvi katere je ta v primeru izplačila bruto plače zavezan že na podlagi samega zakonskega določila.
Za delodajalca je nastala obveznost obračuna in plačila socialnih prispevkov dne 25.4.2001, ko je delavcu na podlagi pravnomočne sodbe izplačal prisojeno razliko v plači. Na podlagi 2. odstavka 130. člena ZDavP, na katerega napotuje 1. odstavek 15. člena ZPSV, je potrebno plačati socialne prispevke v 6 dneh po izplačilu razlike v plači, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih prejemkov. Po 1. in 2. odstavku 96. člena ZDavP pravica do odmere oz. izterjave davka zastara v 5 letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba davek odmeriti oz. izterjati. Smiselna uporaba tega določila pomeni, da je 5-letni zastaralni rok za vtoževano terjatev pričel teči šele 1.1.2002, kar je po poteku leta, v katerem je bil delodajalec dolžan obračunati in plačati socialne prispevke.
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom v skladu z določbo 328. čl. ZPP napako v uvodu sodbe odpravilo. Zaradi napake v uvodu pa sodba ni bila obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je nesmiselno trditi, da se zaradi te napake ni dala preizkusiti. Opustitev naštevanja dokazov vsekakor ni takšna kršitev postopka, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno ugotovilo, da so vse tri, v postopku zaslišane priče enotno izpovedale, da je bilo kot plačilo toženi stranki obljubljena provizija. Prav plačevanje provizije za dobavljeno blago pa je značilnost komisijske in ne prodajne pogodbe.
ZDR člen 111, 111/1, 111/2-2, 111, 111/1, 111/2-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ni v neposredni zvezi z obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Med "druge obveznosti" tako sodi na primer ustrezen odnos do sodelavcev in njihove lastnine.
Čeprav delo pri sindikalni blagajni vzajemne pomoči ne sodi med naloge, za katere ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njeno ravnanje (znesek, odobren na ime sodelavca, naj bi izplačala sebi) mogoče opredeliti za kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je blagajna poslovala v prostorih tožene stranke, med delovnim časom, namenjena je bila izključno delavcem tožene stranke, tožena stranka pa je preko svoje računovodske službe zagotavljala odplačevanje kreditov, odobrenih pri blagajni vzajemne pomoči.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo
Za presojo zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto, kar pomeni, da je ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Iz tega razloga in ker v sporu ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, ni podlage za odločitev, da se vzdrži v veljavi prejšnja – odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZIZ člen 170, 170. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V zvezi z dogodkom, zaradi katerega je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (neumestna pripomba študentki, zaradi česar je prišlo do majhnega pretepa s sodelavcem), ki ni bil odmeven in ki ni imel škodljivih posledic, niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče nadaljevati. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledično ni zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev
S tem, ko je tožnik v spornem času za svoj račun in na škodo tožene stranke opravil čiščenje greznice pri enem od zasebnikov, čeprav mu je bilo odrejeno le črpanje blata iz čistilne naprave, je naklepno huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. je utemeljena, saj je tožnik s tem, ko v potni nalog ni vpisal storitve pri zasebniku, storil znake kaznivega dejanja zatajitve.
bančna garancija - bančna garancija brez ugovora - bančna garancija na prvi poziv - bančna garancija za odpravo skritih napak - začasna odredba - zvijačno ravnanje dolžnika
Stališče prvostopnega sodišča, da bi bila sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo, narekovana s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla, v nasprotju z namenom bančne garancije "na prvi poziv", je pravilno, saj je takšna garancija samostojna in neodvisna od temeljnega posla ter je tako glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna zaveza. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) je dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi vnovčiti.
Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru okoliščino, da je upnik svojo vlogo pošiljal Okrajnemu sodišču v K. namesto Okrajnemu sodišču v N. kot pristojnemu, glede na dejansko stanje obravnavane zadeve mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je seveda potrebno ugotoviti, da so bile vloge, ki jih je upnik poslal pred iztekom roka na nepristojno sodišče vložene pravočasno.
Ali bo toženka s temi izpovedbami uspela dokazati svoje trditve, ali ne, je stvar dokazne presoje. V sedanji fazi postopka ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe, da so stroški, nastali s pričanjem prič toženke, bili nepotrebni.
vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe
Kljub temu, da je v ZObr predvidena možnost podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe (kot tožnik), tožena stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonito sklenjena za določen čas, le-te ni bila dolžna podaljšati oziroma mu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi.
Določba 425. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je navajala, da kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V obravnavanem primeru solidarnost ni bila določena v zakonu, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi to bilo določeno v pogodbi oz. sklepu skupščine z dne 16.12.1991; ravno obratno, glede tega sklepa je bilo zatrjevano, da so bile terjatve prvotnega upnika razdeljene na njegova pravna naslednika.
Zasežen osebni avtomobil, ki ni last mld. obdolženca, bi bil lahko odvzet v primeru, ko bi bilo izkazano, da je nevarno, če bi mld. lahko še naprej razpolagal z njim in ponavljal prekrške in če se je z izrekom te stranske sankcije takemu tveganju mogoče vsaj v pretežni meri izogniti.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 205, 205/1, 205/1-6. ZFPPod člen 27, 27.
prekinitev postopka - družbeniki izbrisane družbe
Ustavno sodišče R Slovenije je s sklepom U-I-117/07, z dne 20.4.2007 sprejelo pobudo za oceno ustavnosti Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list štev. 31/2007; ZFPPod), do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje navedenega zakona in odločilo, da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike, začeti na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS št. 54/99 in 110/99). Ustavno sodišče je torej nedvoumno odredilo prekinitev v tistih postopkih, ki tečejo zoper družbenike - na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. To pa so po vsebini tisti postopki, ko upniki terjajo izpolnitev obveznosti izbrisanih družb od njihovih družbenikov. Pritožnica pa pravilno opozarja, da predmetni pravdni postopek ne teče zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena navedenega zakona, temveč na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pod opr. št. I 03/00036, tožbeni zahtevek pa se glasi na ugotovitev skupnega premoženja in na izstavitev zemljiškoknjižne listine, s katero bo drugo tožena stranka dovolila vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko, ki je družbenik izbrisanega dolžnika. Kljub vzročni povezanosti z izvršilnim postopkom, kjer se tožeča stranka želi poplačati z izvršbo na nepremičninah, ki so tudi predmet tega pravdnega postopka, in v ta namen na podlagi cit. določbe ZIZ s tožbo zasleduje vpis lastninske pravice na nepremičninah na dolžnika - tu prvo tožene stranke, gre v tej pravdi za drugačen postopek, kot ga predvideva omenjena odločba ustavnega sodišča.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev
Sodišče prve stopnje bi upnika moralo seznaniti z obvestilom organizacije za plačilni promet in mu omogočiti, da sporoči novo številko dolžnikovega računa, ne pa v celoti ustaviti izvršbo na denarna sredstva dolžnika, ki jih ima pri organizaciji za plačilni promet, saj je upnik predlagal rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na kateremkoli računu, zlasti pa na računu pri navedeni organizaciji za plačilni promet.