izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V zvezi z dogodkom, zaradi katerega je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (neumestna pripomba študentki, zaradi česar je prišlo do majhnega pretepa s sodelavcem), ki ni bil odmeven in ki ni imel škodljivih posledic, niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče nadaljevati. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledično ni zakonita.
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom v skladu z določbo 328. čl. ZPP napako v uvodu sodbe odpravilo. Zaradi napake v uvodu pa sodba ni bila obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je nesmiselno trditi, da se zaradi te napake ni dala preizkusiti. Opustitev naštevanja dokazov vsekakor ni takšna kršitev postopka, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član uprave - razrešitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga članu uprave je brezpredmetno ugotavljanje, ali je bil sklep nadzornega sveta družbe zakonit ali ne, saj je nadzorni sklep s tem sklepom le ugotovil, da se tožniku kot članu uprave po izteku funkcije mandat ne bo podaljšal. Bistvenega pomena je, ali je bilo tožniku po prenehanju funkcije ponujeno ustrezno delovno mesto, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Ker sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno.
V primeru, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, ampak od drugega dejstva, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžnika, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnika.
Uporaba določbe 1. odst. 111. člena ZPPSL ne pride v poštev, če gre za terjatve upnikov, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 133., 134. in 135. člena ZPPSL. Te terjatve so namreč stroški stečajnega postopka (136. člen ZPPSL).
Bistveni procesni učinek izpodbijane sodne odločbe je namreč v tem, da neha teči faza opravljanja izvršbe glede dolžnikovih premičnih stvari, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem izvršilnega sodišča končal tudi celotni izvršilni postopek.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 46, 47.
stroški izvedenca
Sodišče je dolžno odmeriti nagrado po stroškovniku izvedenca. To pa pomeni, da mora izvedenec v stroškovniku, kadar to ni očitno navesti ali gre za manj zahtevno, za zahtevno ali zelo zahtevno zadevo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.
Register stanovanj iz 10. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91) je evidenca, katere podatke smejo pri svojem delu uporabljati le organi, ki so v 5. odst. 10. čl. SZ določno navedeni in še ti za zakonsko določno opredeljene naloge. Zato pa ti podatki za presojo razmerja med upravnikom večstanovanjske zgradbe in najemnikom posameznega stanovanja, niso pomembni.
Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru okoliščino, da je upnik svojo vlogo pošiljal Okrajnemu sodišču v K. namesto Okrajnemu sodišču v N. kot pristojnemu, glede na dejansko stanje obravnavane zadeve mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je seveda potrebno ugotoviti, da so bile vloge, ki jih je upnik poslal pred iztekom roka na nepristojno sodišče vložene pravočasno.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno ugotovilo, da so vse tri, v postopku zaslišane priče enotno izpovedale, da je bilo kot plačilo toženi stranki obljubljena provizija. Prav plačevanje provizije za dobavljeno blago pa je značilnost komisijske in ne prodajne pogodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev
S tem, ko je tožnik v spornem času za svoj račun in na škodo tožene stranke opravil čiščenje greznice pri enem od zasebnikov, čeprav mu je bilo odrejeno le črpanje blata iz čistilne naprave, je naklepno huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. je utemeljena, saj je tožnik s tem, ko v potni nalog ni vpisal storitve pri zasebniku, storil znake kaznivega dejanja zatajitve.
Določba 425. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je navajala, da kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V obravnavanem primeru solidarnost ni bila določena v zakonu, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi to bilo določeno v pogodbi oz. sklepu skupščine z dne 16.12.1991; ravno obratno, glede tega sklepa je bilo zatrjevano, da so bile terjatve prvotnega upnika razdeljene na njegova pravna naslednika.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c, 5, 5/1, 5/1-c.
stvarna pristojnost - odškodninski spor med delavcem in uporabnikom - napotitev na delo
Tožeča stranka je opravljala tesarska dela kot delavec kooperanta tožene stanke po izrecnem nalogu in pod nadzorom delovodja tožene stranke, zato je takšno razmerje moč opredeliti kot razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Za odločanje o odškodnini v zvezi s škodnim dogodkom, ko se je tožeča stranka telesno poškodovala pri tem delu, je pristojno delovno sodišče.
Zasežen osebni avtomobil, ki ni last mld. obdolženca, bi bil lahko odvzet v primeru, ko bi bilo izkazano, da je nevarno, če bi mld. lahko še naprej razpolagal z njim in ponavljal prekrške in če se je z izrekom te stranske sankcije takemu tveganju mogoče vsaj v pretežni meri izogniti.
reklama - komisijski ogled - kršitev pogodbe - nasad jagod
4. odst. tedaj veljavnega 266. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se uporablja v primeru kršitve pogodbene obveznosti, namreč določa, da stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožeči stranki le odškodnino iz naslova dodatnih vlaganj za zaščito nasada ter iz naslova izpada pridelka za leto 1992, ne pa tudi za leto 1993.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 205, 205/1, 205/1-6. ZFPPod člen 27, 27.
prekinitev postopka - družbeniki izbrisane družbe
Ustavno sodišče R Slovenije je s sklepom U-I-117/07, z dne 20.4.2007 sprejelo pobudo za oceno ustavnosti Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list štev. 31/2007; ZFPPod), do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje navedenega zakona in odločilo, da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike, začeti na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS št. 54/99 in 110/99). Ustavno sodišče je torej nedvoumno odredilo prekinitev v tistih postopkih, ki tečejo zoper družbenike - na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. To pa so po vsebini tisti postopki, ko upniki terjajo izpolnitev obveznosti izbrisanih družb od njihovih družbenikov. Pritožnica pa pravilno opozarja, da predmetni pravdni postopek ne teče zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena navedenega zakona, temveč na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pod opr. št. I 03/00036, tožbeni zahtevek pa se glasi na ugotovitev skupnega premoženja in na izstavitev zemljiškoknjižne listine, s katero bo drugo tožena stranka dovolila vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko, ki je družbenik izbrisanega dolžnika. Kljub vzročni povezanosti z izvršilnim postopkom, kjer se tožeča stranka želi poplačati z izvršbo na nepremičninah, ki so tudi predmet tega pravdnega postopka, in v ta namen na podlagi cit. določbe ZIZ s tožbo zasleduje vpis lastninske pravice na nepremičninah na dolžnika - tu prvo tožene stranke, gre v tej pravdi za drugačen postopek, kot ga predvideva omenjena odločba ustavnega sodišča.
Vsakršnega delovanja policije, bodisi neposredno ali pa posredno preko policijskih informatorjev, še ni mogoče enačiti z izvajanjem posebnih ukrepov, saj vsaka informacija, ki jo pridobi informator še ne predstavlja nujno pravnorelevantnega dokaza.
Kolikor pa zagovornika menita, da je nevzdržno, da se policijski informator sestaja s poznejšim osumljencem in da je bil s strani policije usmerjan ter se pri tem sklicujeta na komentarje kazenskoprocesnih teoretikov Horvata, Dežmana in Erbežnika, pa jima je potrebno povedati, da nimata prav, saj vira in informatorja ni mogoče enačiti. Če za vir velja, da je posredovanje informacij policiji o kaznivih dejanjih samoiniciativno in nenačrtno, pa kaj takega za informatorja ni mogoče trditi. Za informatorja namreč velja, da je posredovanje informacij in podatkov o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih prikrito, zavestno, prostovoljno in usmerjeno, prav tako pa gre pri delovanju informatorjev tudi za daljše časovno obdobje, tako, kakor je sodelovanje z informatorjem opisal tudi kriminalist.