ZIZ člen 170, 170. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
ZIZ v 83. čl. določa, da se zarubijo stvari, ki so v posesti dolžnika, zato tudi ni relevantno, ali je dolžnica lastnica tega vozila. Zato so bili stroški izvršitelja, ki jih je priglasil za prvo javno dražbo, ki pa je bila sicer neuspešna iz razloga, ker ni bilo kupca, potrebni.
Tožeča stranka in toženec sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorila t.i. konkurenčno klavzulo. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil posebna tehnična in poslovna znanja. Takšna dela opravlja sedaj tudi pri novem delodajalcu. Čeprav je toženec pri novem delodajalcu zaposlen kot direktor, v tej vlogi med ostalim (poleg vodstvene funkcije) koordinira tudi opravila, ki jih je izvajal na prejšnjem delovnem mestu, to je na delih, ki hkrati predstavljajo dejavnost novega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
ZDR člen 111, 111/1, 111/2-2, 111, 111/1, 111/2-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ni v neposredni zvezi z obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Med "druge obveznosti" tako sodi na primer ustrezen odnos do sodelavcev in njihove lastnine.
Čeprav delo pri sindikalni blagajni vzajemne pomoči ne sodi med naloge, za katere ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njeno ravnanje (znesek, odobren na ime sodelavca, naj bi izplačala sebi) mogoče opredeliti za kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je blagajna poslovala v prostorih tožene stranke, med delovnim časom, namenjena je bila izključno delavcem tožene stranke, tožena stranka pa je preko svoje računovodske službe zagotavljala odplačevanje kreditov, odobrenih pri blagajni vzajemne pomoči.
Določba VII. odst. 38. čl. ZIZ je jasna in upniku nalaga, da mora priglasiti stroške takoj ko nastanejo in je znana njihova višina. Ni pravilna dolžnikova interpretacija, da je mogoče priglasiti stroške izvršilnega postopka tudi kasneje in sicer v 30 dneh po zaključku izvršilnega postopka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član uprave - razrešitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga članu uprave je brezpredmetno ugotavljanje, ali je bil sklep nadzornega sveta družbe zakonit ali ne, saj je nadzorni sklep s tem sklepom le ugotovil, da se tožniku kot članu uprave po izteku funkcije mandat ne bo podaljšal. Bistvenega pomena je, ali je bilo tožniku po prenehanju funkcije ponujeno ustrezno delovno mesto, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Ker sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno.
Uporaba določbe 1. odst. 111. člena ZPPSL ne pride v poštev, če gre za terjatve upnikov, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 133., 134. in 135. člena ZPPSL. Te terjatve so namreč stroški stečajnega postopka (136. člen ZPPSL).
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c, 5, 5/1, 5/1-c.
stvarna pristojnost - odškodninski spor med delavcem in uporabnikom - napotitev na delo
Tožeča stranka je opravljala tesarska dela kot delavec kooperanta tožene stanke po izrecnem nalogu in pod nadzorom delovodja tožene stranke, zato je takšno razmerje moč opredeliti kot razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Za odločanje o odškodnini v zvezi s škodnim dogodkom, ko se je tožeča stranka telesno poškodovala pri tem delu, je pristojno delovno sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V zvezi z dogodkom, zaradi katerega je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (neumestna pripomba študentki, zaradi česar je prišlo do majhnega pretepa s sodelavcem), ki ni bil odmeven in ki ni imel škodljivih posledic, niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče nadaljevati. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledično ni zakonita.
bančna garancija - bančna garancija brez ugovora - bančna garancija na prvi poziv - bančna garancija za odpravo skritih napak - začasna odredba - zvijačno ravnanje dolžnika
Stališče prvostopnega sodišča, da bi bila sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo, narekovana s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla, v nasprotju z namenom bančne garancije "na prvi poziv", je pravilno, saj je takšna garancija samostojna in neodvisna od temeljnega posla ter je tako glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna zaveza. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) je dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi vnovčiti.
Obveznost plačila prispevkov je odvisna od presoje, ali je odpravnina prejemek iz delovnega razmerja ali ne. Glede na veljavne predpise je delodajalec zavezan za delavca od ugotovljene višine odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja odvesti tako akontacijo davka kot tudi prispevke in delavcu izplačati samo razliko po plačilu teh dajatev državi. Če pa gre za odpravnino kot odškodnino zaradi neupravičenega odpoklica direktorja, to je za korporacijsko-pravno upravičenje, je delodajalec od tega prejemka zavezan samo za plačilo akontacije davka, saj se tudi od takih prejemkov dohodnina plačuje, ne sme pa od takega prejemka odvesti prispevkov, ker se prispevki plačujejo le od prejemkov iz delovnega razmerja.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odškodninska odgovornost – nesreča pri delu
Ugotovitev, da je tožba sklepčna, je pravilna, ker v okviru presoje pogojev za izdajo zamudne sodbe zadostuje trditev, da je škoda nastala v zvezi z delom pri toženi stranki in da je tožena stranka zanjo odgovorna, ki jo tožba vsebuje, saj je tožnik navedel, da je delavec tožene stranke, da je pri delu utrpel nesrečo in se poškodoval, ko je delal na gradbišču s strojem, ki mu je odpovedal mehanizem hidravlike, tako da ga je 500 kg težak voziček udaril v glavo in poškodoval.
Ali bo toženka s temi izpovedbami uspela dokazati svoje trditve, ali ne, je stvar dokazne presoje. V sedanji fazi postopka ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe, da so stroški, nastali s pričanjem prič toženke, bili nepotrebni.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo
Za presojo zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto, kar pomeni, da je ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Iz tega razloga in ker v sporu ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, ni podlage za odločitev, da se vzdrži v veljavi prejšnja – odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo pravni standard "smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankami" in pravilno odločilo, da se objektivna sprememba tožbe ne dovoli.
Bistveni procesni učinek izpodbijane sodne odločbe je namreč v tem, da neha teči faza opravljanja izvršbe glede dolžnikovih premičnih stvari, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem izvršilnega sodišča končal tudi celotni izvršilni postopek.
Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru okoliščino, da je upnik svojo vlogo pošiljal Okrajnemu sodišču v K. namesto Okrajnemu sodišču v N. kot pristojnemu, glede na dejansko stanje obravnavane zadeve mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je seveda potrebno ugotoviti, da so bile vloge, ki jih je upnik poslal pred iztekom roka na nepristojno sodišče vložene pravočasno.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 205, 205/1, 205/1-6. ZFPPod člen 27, 27.
prekinitev postopka - družbeniki izbrisane družbe
Ustavno sodišče R Slovenije je s sklepom U-I-117/07, z dne 20.4.2007 sprejelo pobudo za oceno ustavnosti Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list štev. 31/2007; ZFPPod), do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje navedenega zakona in odločilo, da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike, začeti na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS št. 54/99 in 110/99). Ustavno sodišče je torej nedvoumno odredilo prekinitev v tistih postopkih, ki tečejo zoper družbenike - na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. To pa so po vsebini tisti postopki, ko upniki terjajo izpolnitev obveznosti izbrisanih družb od njihovih družbenikov. Pritožnica pa pravilno opozarja, da predmetni pravdni postopek ne teče zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena navedenega zakona, temveč na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pod opr. št. I 03/00036, tožbeni zahtevek pa se glasi na ugotovitev skupnega premoženja in na izstavitev zemljiškoknjižne listine, s katero bo drugo tožena stranka dovolila vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko, ki je družbenik izbrisanega dolžnika. Kljub vzročni povezanosti z izvršilnim postopkom, kjer se tožeča stranka želi poplačati z izvršbo na nepremičninah, ki so tudi predmet tega pravdnega postopka, in v ta namen na podlagi cit. določbe ZIZ s tožbo zasleduje vpis lastninske pravice na nepremičninah na dolžnika - tu prvo tožene stranke, gre v tej pravdi za drugačen postopek, kot ga predvideva omenjena odločba ustavnega sodišča.
Sodišče je odredilo predujem v določeni višini na podlagi izkušenj s podobnimi primeri, kar je tehtna okoliščina za takšno odločitev. Odrejeni predujem je morda res razmeroma visok, po oceni pritožbenega sodišča pa ne pretiran oziroma ne nerazumno visok, kot to očita predlagateljica. Predvsem pa predlagateljica niti v pritožbi niti v prošnji prvostopenjskemu sodišču ne graja višine predujma konkretno in opredeljeno, na primer v odnosu na druge podobne postopke ali glede na tarifo, ki zavezuje cenilce in izvedence.