reklama - komisijski ogled - kršitev pogodbe - nasad jagod
4. odst. tedaj veljavnega 266. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se uporablja v primeru kršitve pogodbene obveznosti, namreč določa, da stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožeči stranki le odškodnino iz naslova dodatnih vlaganj za zaščito nasada ter iz naslova izpada pridelka za leto 1992, ne pa tudi za leto 1993.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V zvezi z dogodkom, zaradi katerega je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (neumestna pripomba študentki, zaradi česar je prišlo do majhnega pretepa s sodelavcem), ki ni bil odmeven in ki ni imel škodljivih posledic, niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče nadaljevati. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledično ni zakonita.
vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe
Kljub temu, da je v ZObr predvidena možnost podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe (kot tožnik), tožena stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonito sklenjena za določen čas, le-te ni bila dolžna podaljšati oziroma mu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo
Za presojo zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto, kar pomeni, da je ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Iz tega razloga in ker v sporu ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, ni podlage za odločitev, da se vzdrži v veljavi prejšnja – odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo pravni standard "smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankami" in pravilno odločilo, da se objektivna sprememba tožbe ne dovoli.
Plačilo socialnih prejemkov je obveznost delodajalca, k izpolnitvi katere je ta v primeru izplačila bruto plače zavezan že na podlagi samega zakonskega določila.
Za delodajalca je nastala obveznost obračuna in plačila socialnih prispevkov dne 25.4.2001, ko je delavcu na podlagi pravnomočne sodbe izplačal prisojeno razliko v plači. Na podlagi 2. odstavka 130. člena ZDavP, na katerega napotuje 1. odstavek 15. člena ZPSV, je potrebno plačati socialne prispevke v 6 dneh po izplačilu razlike v plači, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih prejemkov. Po 1. in 2. odstavku 96. člena ZDavP pravica do odmere oz. izterjave davka zastara v 5 letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba davek odmeriti oz. izterjati. Smiselna uporaba tega določila pomeni, da je 5-letni zastaralni rok za vtoževano terjatev pričel teči šele 1.1.2002, kar je po poteku leta, v katerem je bil delodajalec dolžan obračunati in plačati socialne prispevke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 46, 47.
stroški izvedenca
Sodišče je dolžno odmeriti nagrado po stroškovniku izvedenca. To pa pomeni, da mora izvedenec v stroškovniku, kadar to ni očitno navesti ali gre za manj zahtevno, za zahtevno ali zelo zahtevno zadevo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.
bančna garancija - bančna garancija brez ugovora - bančna garancija na prvi poziv - bančna garancija za odpravo skritih napak - začasna odredba - zvijačno ravnanje dolžnika
Stališče prvostopnega sodišča, da bi bila sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo, narekovana s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla, v nasprotju z namenom bančne garancije "na prvi poziv", je pravilno, saj je takšna garancija samostojna in neodvisna od temeljnega posla ter je tako glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna zaveza. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) je dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi vnovčiti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član uprave - razrešitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga članu uprave je brezpredmetno ugotavljanje, ali je bil sklep nadzornega sveta družbe zakonit ali ne, saj je nadzorni sklep s tem sklepom le ugotovil, da se tožniku kot članu uprave po izteku funkcije mandat ne bo podaljšal. Bistvenega pomena je, ali je bilo tožniku po prenehanju funkcije ponujeno ustrezno delovno mesto, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Ker sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno.
Obveznost plačila prispevkov je odvisna od presoje, ali je odpravnina prejemek iz delovnega razmerja ali ne. Glede na veljavne predpise je delodajalec zavezan za delavca od ugotovljene višine odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja odvesti tako akontacijo davka kot tudi prispevke in delavcu izplačati samo razliko po plačilu teh dajatev državi. Če pa gre za odpravnino kot odškodnino zaradi neupravičenega odpoklica direktorja, to je za korporacijsko-pravno upravičenje, je delodajalec od tega prejemka zavezan samo za plačilo akontacije davka, saj se tudi od takih prejemkov dohodnina plačuje, ne sme pa od takega prejemka odvesti prispevkov, ker se prispevki plačujejo le od prejemkov iz delovnega razmerja.
ZIZ člen 170, 170. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev
S tem, ko je tožnik v spornem času za svoj račun in na škodo tožene stranke opravil čiščenje greznice pri enem od zasebnikov, čeprav mu je bilo odrejeno le črpanje blata iz čistilne naprave, je naklepno huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. je utemeljena, saj je tožnik s tem, ko v potni nalog ni vpisal storitve pri zasebniku, storil znake kaznivega dejanja zatajitve.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c, 5, 5/1, 5/1-c.
stvarna pristojnost - odškodninski spor med delavcem in uporabnikom - napotitev na delo
Tožeča stranka je opravljala tesarska dela kot delavec kooperanta tožene stanke po izrecnem nalogu in pod nadzorom delovodja tožene stranke, zato je takšno razmerje moč opredeliti kot razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Za odločanje o odškodnini v zvezi s škodnim dogodkom, ko se je tožeča stranka telesno poškodovala pri tem delu, je pristojno delovno sodišče.
Ali bo toženka s temi izpovedbami uspela dokazati svoje trditve, ali ne, je stvar dokazne presoje. V sedanji fazi postopka ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe, da so stroški, nastali s pričanjem prič toženke, bili nepotrebni.
vzročna zveza - izvedensko mnenje - zagovor - dokazna ocena - ugotavljanje dejanskega stanja
Ugotavljanje vzročne zveze med ravnanjem obd. in nastalo posledico je naloga sodišča. To mora izvedensko mnenje povzeti korektno, ne zgolj delno, ga dokazno oceniti enako kot druge dokaze in šele nato zaključiti katera dejstva šteje za dokazana in razloge za takšen zaključek. Abstrakten opis prekrška mora izpolniti s konkretnim ravnanjem obd. Sodišče se mora opredeliti do zagovora obd., ga dokazno oceniti oz. preizkusiti ter odpraviti neskladja v bistvenih elementih dejanskega stanja, ki predstavlja temelj za pravno označbo dejanja kot se očita obd.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja po desnem smernem vozišču - kršitev člena 21 zvcp
Določba 2. odst. 21. čl. ZVCP zavezuje voznika, da vozi po desni strani oziroma po desnem smernem vozišču, v situaciji, v kateri lahko svoje vozilo obvladuje.
Kršitev določbe 2. odst. 21. čl. ZVCP je potrebno razlagati tako, da je podana le takrat, kadar ni podana katera izmed drugih kršitev določb citiranega zakona, ki je dejansko razlog, da voznik svojega vozila več ne obvladuje in da se z vozilom znajde na levem voznem pasu in da ne vozi več po desnem smernem vozišču. Določba 2. odst. 21. čl. ZVCP je tako splošna določba, ki pa je kršitve drugih določb, ki sankcionirajo prepovedano ravnanje voznika, če so le-te razlog, da je voznik z vozilom zapeljal na levo stran cestišča in da torej več ni vozil po desni strani ceste v smeri svoje vožnje, izključujejo.
Sodišče je odredilo predujem v določeni višini na podlagi izkušenj s podobnimi primeri, kar je tehtna okoliščina za takšno odločitev. Odrejeni predujem je morda res razmeroma visok, po oceni pritožbenega sodišča pa ne pretiran oziroma ne nerazumno visok, kot to očita predlagateljica. Predvsem pa predlagateljica niti v pritožbi niti v prošnji prvostopenjskemu sodišču ne graja višine predujma konkretno in opredeljeno, na primer v odnosu na druge podobne postopke ali glede na tarifo, ki zavezuje cenilce in izvedence.