• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>
  • 201.
    VSC sklep Cp 542/2007
    4.10.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC0001780
    ZIZ člen 170, 170. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
    zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi
    Za zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.

     
  • 202.
    VDSS sodba Pdp 1035/2007
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0005664
    ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149.
    zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odškodninska odgovornost – nesreča pri delu
    Ugotovitev, da je tožba sklepčna, je pravilna, ker v okviru presoje pogojev za izdajo zamudne sodbe zadostuje trditev, da je škoda nastala v zvezi z delom pri toženi stranki in da je tožena stranka zanjo odgovorna, ki jo tožba vsebuje, saj je tožnik navedel, da je delavec tožene stranke, da je pri delu utrpel nesrečo in se poškodoval, ko je delal na gradbišču s strojem, ki mu je odpovedal mehanizem hidravlike, tako da ga je 500 kg težak voziček udaril v glavo in poškodoval.
  • 203.
    VSK sodba I Cpg 335/2006
    4.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003340
    ZOR člen 425, 426, 425, 426.
    pravni naslednik - solidarna odgovornost - načelo solidarnosti
    Določba 425. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je navajala, da kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V obravnavanem primeru solidarnost ni bila določena v zakonu, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi to bilo določeno v pogodbi oz. sklepu skupščine z dne 16.12.1991; ravno obratno, glede tega sklepa je bilo zatrjevano, da so bile terjatve prvotnega upnika razdeljene na njegova pravna naslednika.

     
  • 204.
    VSC sklep Cp 1169/2007
    4.10.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0001787
    ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c, 5, 5/1, 5/1-c.
    stvarna pristojnost - odškodninski spor med delavcem in uporabnikom - napotitev na delo
    Tožeča stranka je opravljala tesarska dela kot delavec kooperanta tožene stanke po izrecnem nalogu in pod nadzorom delovodja tožene stranke, zato je takšno razmerje moč opredeliti kot razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Za odločanje o odškodnini v zvezi s škodnim dogodkom, ko se je tožeča stranka telesno poškodovala pri tem delu, je pristojno delovno sodišče.

     
  • 205.
    VSC sklep EPVDp 86/2007
    4.10.2007
    PREKRŠKI
    VSC0001813
    ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
    vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
    Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.

     
  • 206.
    VDS sklep Pdp 1245/2006
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004165
    ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPSV člen 3, 3.
    odpravnina - direktor - prispevki - davek
    Obveznost plačila prispevkov je odvisna od presoje, ali je odpravnina prejemek iz delovnega razmerja ali ne. Glede na veljavne predpise je delodajalec zavezan za delavca od ugotovljene višine odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja odvesti tako akontacijo davka kot tudi prispevke in delavcu izplačati samo razliko po plačilu teh dajatev državi. Če pa gre za odpravnino kot odškodnino zaradi neupravičenega odpoklica direktorja, to je za korporacijsko-pravno upravičenje, je delodajalec od tega prejemka zavezan samo za plačilo akontacije davka, saj se tudi od takih prejemkov dohodnina plačuje, ne sme pa od takega prejemka odvesti prispevkov, ker se prispevki plačujejo le od prejemkov iz delovnega razmerja.

     
  • 207.
    VSL sklep I Cpg 776/2007
    4.10.2007
    obligacijsko pravo - zavarovanje terjatev
    VSL0007664
    ZIZ člen 272, 272.
    bančna garancija - bančna garancija brez ugovora - bančna garancija na prvi poziv - bančna garancija za odpravo skritih napak - začasna odredba - zvijačno ravnanje dolžnika
    Stališče prvostopnega sodišča, da bi bila sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo, narekovana s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla, v nasprotju z namenom bančne garancije "na prvi poziv", je pravilno, saj je takšna garancija samostojna in neodvisna od temeljnega posla ter je tako glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna zaveza. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) je dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi vnovčiti.

     
  • 208.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1503/2006
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0014001
    ZDR člen 38, 126. OZ člen 299.
    konkurenčna klavzula - pogodbena kazen
    Tožeča stranka in toženec sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorila t.i. konkurenčno klavzulo. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil posebna tehnična in poslovna znanja. Takšna dela opravlja sedaj tudi pri novem delodajalcu. Čeprav je toženec pri novem delodajalcu zaposlen kot direktor, v tej vlogi med ostalim (poleg vodstvene funkcije) koordinira tudi opravila, ki jih je izvajal na prejšnjem delovnem mestu, to je na delih, ki hkrati predstavljajo dejavnost novega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
  • 209.
    VDSS sodba Pdp 285/2007
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005845
    ZDR člen 110, 111/1, 111/1-1. KZ člen 215.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev
    S tem, ko je tožnik v spornem času za svoj račun in na škodo tožene stranke opravil čiščenje greznice pri enem od zasebnikov, čeprav mu je bilo odrejeno le črpanje blata iz čistilne naprave, je naklepno huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. je utemeljena, saj je tožnik s tem, ko v potni nalog ni vpisal storitve pri zasebniku, storil znake kaznivega dejanja zatajitve.
  • 210.
    VDS sklep Pdp 971/2007
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004137
    ZDR člen 111, 111/1, 111/2-2, 111, 111/1, 111/2-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ni v neposredni zvezi z obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Med "druge obveznosti" tako sodi na primer ustrezen odnos do sodelavcev in njihove lastnine.

    Čeprav delo pri sindikalni blagajni vzajemne pomoči ne sodi med naloge, za katere ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njeno ravnanje (znesek, odobren na ime sodelavca, naj bi izplačala sebi) mogoče opredeliti za kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je blagajna poslovala v prostorih tožene stranke, med delovnim časom, namenjena je bila izključno delavcem tožene stranke, tožena stranka pa je preko svoje računovodske službe zagotavljala odplačevanje kreditov, odobrenih pri blagajni vzajemne pomoči.

     
  • 211.
    VDSS sodba Pdp 1181/2006
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005579
    ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
    V zvezi z dogodkom, zaradi katerega je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (neumestna pripomba študentki, zaradi česar je prišlo do majhnega pretepa s sodelavcem), ki ni bil odmeven in ki ni imel škodljivih posledic, niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče nadaljevati. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledično ni zakonita.
  • 212.
    VDSS sodba Pdp 229/2007
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005009
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-13. ZObr člen 92, 92/1.
    vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe
    Kljub temu, da je v ZObr predvidena možnost podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe (kot tožnik), tožena stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonito sklenjena za določen čas, le-te ni bila dolžna podaljšati oziroma mu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi.
  • 213.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1536/2006
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005692
    88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo
    Za presojo zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto, kar pomeni, da je ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Iz tega razloga in ker v sporu ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, ni podlage za odločitev, da se vzdrži v veljavi prejšnja – odpovedana pogodba o zaposlitvi.
  • 214.
    VDS sodba in sklep Pdp 1064/2006
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004122
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član uprave - razrešitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
    Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga članu uprave je brezpredmetno ugotavljanje, ali je bil sklep nadzornega sveta družbe zakonit ali ne, saj je nadzorni sklep s tem sklepom le ugotovil, da se tožniku kot članu uprave po izteku funkcije mandat ne bo podaljšal. Bistvenega pomena je, ali je bilo tožniku po prenehanju funkcije ponujeno ustrezno delovno mesto, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Ker sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno.

     
  • 215.
    VSK sodba I Cpg 310/2006
    4.10.2007
    obligacijsko pravo
    VSK0003243
    OZ člen 455, 788, 802, 455, 788, 802.
    komisijska pogodba - plačilo provizije - sočasna izpolnitev
    Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno ugotovilo, da so vse tri, v postopku zaslišane priče enotno izpovedale, da je bilo kot plačilo toženi stranki obljubljena provizija. Prav plačevanje provizije za dobavljeno blago pa je značilnost komisijske in ne prodajne pogodbe.

     
  • 216.
    VDS sodba in sklep Pdp 1532/2006
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004169
    ZPSV člen 6, 6/1, 15, 15/1, 6, 6/1, 15, 15/1. ZDavP člen 96, 96/1, 96/2, 130, 130/2, 96, 96/1, 96/2, 130, 130/2.
    prispevki - zapadlost - zastaranje
    Plačilo socialnih prejemkov je obveznost delodajalca, k izpolnitvi katere je ta v primeru izplačila bruto plače zavezan že na podlagi samega zakonskega določila.

    Za delodajalca je nastala obveznost obračuna in plačila socialnih prispevkov dne 25.4.2001, ko je delavcu na podlagi pravnomočne sodbe izplačal prisojeno razliko v plači. Na podlagi 2. odstavka 130. člena ZDavP, na katerega napotuje 1. odstavek 15. člena ZPSV, je potrebno plačati socialne prispevke v 6 dneh po izplačilu razlike v plači, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih prejemkov. Po 1. in 2. odstavku 96. člena ZDavP pravica do odmere oz. izterjave davka zastara v 5 letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba davek odmeriti oz. izterjati. Smiselna uporaba tega določila pomeni, da je 5-letni zastaralni rok za vtoževano terjatev pričel teči šele 1.1.2002, kar je po poteku leta, v katerem je bil delodajalec dolžan obračunati in plačati socialne prispevke.

     
  • 217.
    VSC sklep I Ip 563/2007
    4.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001783
    ZIZ člen 38, 38c, 38, 38c.
    stroški izvršilnega postopka
    ZIZ v 83. čl. določa, da se zarubijo stvari, ki so v posesti dolžnika, zato tudi ni relevantno, ali je dolžnica lastnica tega vozila. Zato so bili stroški izvršitelja, ki jih je priglasil za prvo javno dražbo, ki pa je bila sicer neuspešna iz razloga, ker ni bilo kupca, potrebni.

     
  • 218.
    VSK sklep II Ip 749/2007
    4.10.2007
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003228
    ZPPSL člen 111, 133, 134, 135, 136.
    verodostojna listina - stroški stečajnega postopka
    Uporaba določbe 1. odst. 111. člena ZPPSL ne pride v poštev, če gre za terjatve upnikov, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 133., 134. in 135. člena ZPPSL. Te terjatve so namreč stroški stečajnega postopka (136. člen ZPPSL).

     
  • 219.
    VSC sklep I Cp 368/2007
    3.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001820
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    izvršilni stroški - povrnitev - zahteva povrnitve
    Upnik mora povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko so mu le-ti nastali in je bila znana njihova višina (ko sta kumulativno izpolnjeni obe predpostavki), ne pa kadarkoli do izteka 30-dnevnega roka po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku.

     
  • 220.
    VSL sodba I Kp 312/2007
    3.10.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL23045
    KZ člen 325, 325. ZVCP člen 21, 21/2, 21, 21/2.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja po desnem smernem vozišču - kršitev člena 21 zvcp
    Določba 2. odst. 21. čl. ZVCP zavezuje voznika, da vozi po desni strani oziroma po desnem smernem vozišču, v situaciji, v kateri lahko svoje vozilo obvladuje.

    Kršitev določbe 2. odst. 21. čl. ZVCP je potrebno razlagati tako, da je podana le takrat, kadar ni podana katera izmed drugih kršitev določb citiranega zakona, ki je dejansko razlog, da voznik svojega vozila več ne obvladuje in da se z vozilom znajde na levem voznem pasu in da ne vozi več po desnem smernem vozišču. Določba 2. odst. 21. čl. ZVCP je tako splošna določba, ki pa je kršitve drugih določb, ki sankcionirajo prepovedano ravnanje voznika, če so le-te razlog, da je voznik z vozilom zapeljal na levo stran cestišča in da torej več ni vozil po desni strani ceste v smeri svoje vožnje, izključujejo.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>