• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep I Cpg 1063/2006
    4.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSL07621
    ZPP člen 211, 211/2, 288, 288/3, 363, 363/1, 400, 400/4, 211, 211/2, 288, 288/3, 363, 363/1, 400, 400/4.
    prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - posebna pritožba
    Če sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka in hkrati ne sklene, da takoj nadaljuje s postopkom, je zoper sklep dovoljena posebna pritožba.

     
  • 202.
    VSC sklep I Ip 895/2007
    4.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001705
    ZFPPod člen 4.
    uveljavitev terjatve zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka
    Po razveljavitvi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, izdanega na podlagi 4. čl. ZFPPod-B, se postopek nadaljuje in konča po določbah ZFPPod.

     
  • 203.
    VSC sklep Cp 542/2007
    4.10.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC0001780
    ZIZ člen 170, 170. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
    zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi
    Za zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.

     
  • 204.
    VSC sklep I Ip 563/2007
    4.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001783
    ZIZ člen 38, 38c, 38, 38c.
    stroški izvršilnega postopka
    ZIZ v 83. čl. določa, da se zarubijo stvari, ki so v posesti dolžnika, zato tudi ni relevantno, ali je dolžnica lastnica tega vozila. Zato so bili stroški izvršitelja, ki jih je priglasil za prvo javno dražbo, ki pa je bila sicer neuspešna iz razloga, ker ni bilo kupca, potrebni.

     
  • 205.
    VSL sklep I Cpg 776/2007
    4.10.2007
    obligacijsko pravo - zavarovanje terjatev
    VSL0007664
    ZIZ člen 272, 272.
    bančna garancija - bančna garancija brez ugovora - bančna garancija na prvi poziv - bančna garancija za odpravo skritih napak - začasna odredba - zvijačno ravnanje dolžnika
    Stališče prvostopnega sodišča, da bi bila sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo, narekovana s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla, v nasprotju z namenom bančne garancije "na prvi poziv", je pravilno, saj je takšna garancija samostojna in neodvisna od temeljnega posla ter je tako glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna zaveza. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) je dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi vnovčiti.

     
  • 206.
    VDS sodba in sklep Pdp 1064/2006
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004122
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - član uprave - razrešitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
    Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga članu uprave je brezpredmetno ugotavljanje, ali je bil sklep nadzornega sveta družbe zakonit ali ne, saj je nadzorni sklep s tem sklepom le ugotovil, da se tožniku kot članu uprave po izteku funkcije mandat ne bo podaljšal. Bistvenega pomena je, ali je bilo tožniku po prenehanju funkcije ponujeno ustrezno delovno mesto, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Ker sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno.

     
  • 207.
    VSC sklep PRp 395/2007
    4.10.2007
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC0001850
    ZP-1 člen 25.
    stranska sankcija odvzema predmetov
    Zasežen osebni avtomobil, ki ni last mld. obdolženca, bi bil lahko odvzet v primeru, ko bi bilo izkazano, da je nevarno, če bi mld. lahko še naprej razpolagal z njim in ponavljal prekrške in če se je z izrekom te stranske sankcije takemu tveganju mogoče vsaj v pretežni meri izogniti.

     
  • 208.
    VSC sklep Cp 768/2007
    4.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSC0001810
    ZPP člen 11, 184, 185, 11, 184, 185.
    objektivna sprememba tožbe
    Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo pravni standard "smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankami" in pravilno odločilo, da se objektivna sprememba tožbe ne dovoli.

     
  • 209.
    VDS sklep Pdp 1245/2006
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004165
    ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPSV člen 3, 3.
    odpravnina - direktor - prispevki - davek
    Obveznost plačila prispevkov je odvisna od presoje, ali je odpravnina prejemek iz delovnega razmerja ali ne. Glede na veljavne predpise je delodajalec zavezan za delavca od ugotovljene višine odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja odvesti tako akontacijo davka kot tudi prispevke in delavcu izplačati samo razliko po plačilu teh dajatev državi. Če pa gre za odpravnino kot odškodnino zaradi neupravičenega odpoklica direktorja, to je za korporacijsko-pravno upravičenje, je delodajalec od tega prejemka zavezan samo za plačilo akontacije davka, saj se tudi od takih prejemkov dohodnina plačuje, ne sme pa od takega prejemka odvesti prispevkov, ker se prispevki plačujejo le od prejemkov iz delovnega razmerja.

     
  • 210.
    VDSS sodba Pdp 229/2007
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005009
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-13. ZObr člen 92, 92/1.
    vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe
    Kljub temu, da je v ZObr predvidena možnost podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe (kot tožnik), tožena stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonito sklenjena za določen čas, le-te ni bila dolžna podaljšati oziroma mu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi.
  • 211.
    VSK sodba I Cpg 335/2006
    4.10.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003340
    ZOR člen 425, 426, 425, 426.
    pravni naslednik - solidarna odgovornost - načelo solidarnosti
    Določba 425. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je navajala, da kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V obravnavanem primeru solidarnost ni bila določena v zakonu, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi to bilo določeno v pogodbi oz. sklepu skupščine z dne 16.12.1991; ravno obratno, glede tega sklepa je bilo zatrjevano, da so bile terjatve prvotnega upnika razdeljene na njegova pravna naslednika.

     
  • 212.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1536/2006
    4.10.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005692
    88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo
    Za presojo zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto, kar pomeni, da je ohranila zaposlitev pri toženi stranki. Iz tega razloga in ker v sporu ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, ni podlage za odločitev, da se vzdrži v veljavi prejšnja – odpovedana pogodba o zaposlitvi.
  • 213.
    VSC sodba Cp 190/2007
    4.10.2007
    stanovanjsko pravo
    VSC0001786
    SZ člen 10, 10, 10.
    register stanovanj
    Register stanovanj iz 10. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91) je evidenca, katere podatke smejo pri svojem delu uporabljati le organi, ki so v 5. odst. 10. čl. SZ določno navedeni in še ti za zakonsko določno opredeljene naloge. Zato pa ti podatki za presojo razmerja med upravnikom večstanovanjske zgradbe in najemnikom posameznega stanovanja, niso pomembni.

     
  • 214.
    VSC sklep Cp 1169/2007
    4.10.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0001787
    ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c, 5, 5/1, 5/1-c.
    stvarna pristojnost - odškodninski spor med delavcem in uporabnikom - napotitev na delo
    Tožeča stranka je opravljala tesarska dela kot delavec kooperanta tožene stanke po izrecnem nalogu in pod nadzorom delovodja tožene stranke, zato je takšno razmerje moč opredeliti kot razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Za odločanje o odškodnini v zvezi s škodnim dogodkom, ko se je tožeča stranka telesno poškodovala pri tem delu, je pristojno delovno sodišče.

     
  • 215.
    VSC sklep I Cp 1857/2006
    4.10.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001795
    ZIZ člen 20, 20a, 20, 20a.
    notarski zapis - izvršljivost
    V primeru, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, ampak od drugega dejstva, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžnika, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnika.

     
  • 216.
    VSC sklep EPVDp 86/2007
    4.10.2007
    PREKRŠKI
    VSC0001813
    ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
    vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
    Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.

     
  • 217.
    VSK sodba I Cpg 336/2006
    4.10.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003339
    ZOR člen 266, 266/4, 266, 266/4.
    reklama - komisijski ogled - kršitev pogodbe - nasad jagod
    4. odst. tedaj veljavnega 266. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se uporablja v primeru kršitve pogodbene obveznosti, namreč določa, da stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožeči stranki le odškodnino iz naslova dodatnih vlaganj za zaščito nasada ter iz naslova izpada pridelka za leto 1992, ne pa tudi za leto 1993.

     
  • 218.
    VDS sklep Pdp 971/2007
    4.10.2007
    delovno pravo
    VDS0004137
    ZDR člen 111, 111/1, 111/2-2, 111, 111/1, 111/2-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ni v neposredni zvezi z obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Med "druge obveznosti" tako sodi na primer ustrezen odnos do sodelavcev in njihove lastnine.

    Čeprav delo pri sindikalni blagajni vzajemne pomoči ne sodi med naloge, za katere ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je njeno ravnanje (znesek, odobren na ime sodelavca, naj bi izplačala sebi) mogoče opredeliti za kršitev drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je blagajna poslovala v prostorih tožene stranke, med delovnim časom, namenjena je bila izključno delavcem tožene stranke, tožena stranka pa je preko svoje računovodske službe zagotavljala odplačevanje kreditov, odobrenih pri blagajni vzajemne pomoči.

     
  • 219.
    VSC sodba Cp 364/2007
    3.10.2007
    obligacijsko pravo
    VSC0001777
    ZOR člen 165, 165/4, 165, 165/4.
    odgovornost staršev - mladoletni otroci
    Krivdna odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletnik, je podana tudi ko starši kljub sicer dobri splošni vzgoji, ne usmerjajo in ne kontrolirajo otroka v situacijah, ki bi jih morali ali mogli pričakovati in te situacije lahko pripeljejo do škode, npr. vztrajna in drastična kršitev prepovedi uporabe motorja izven dovoljenega območja.

     
  • 220.
    VSK sodba Kp 9/2007
    3.10.2007
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK0003297
    KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1, 196, 196/1, 197, 197/1. ZKP člen 155, 371, 371/1-8, 155, 371, 371/1-8, 155, 371, 371/1-8.
    proizvodnja mamil - omogočanje uživanja mamil - posebni ukrepi - informatorji
    Vsakršnega delovanja policije, bodisi neposredno ali pa posredno preko policijskih informatorjev, še ni mogoče enačiti z izvajanjem posebnih ukrepov, saj vsaka informacija, ki jo pridobi informator še ne predstavlja nujno pravnorelevantnega dokaza.

    Kolikor pa zagovornika menita, da je nevzdržno, da se policijski informator sestaja s poznejšim osumljencem in da je bil s strani policije usmerjan ter se pri tem sklicujeta na komentarje kazenskoprocesnih teoretikov Horvata, Dežmana in Erbežnika, pa jima je potrebno povedati, da nimata prav, saj vira in informatorja ni mogoče enačiti. Če za vir velja, da je posredovanje informacij policiji o kaznivih dejanjih samoiniciativno in nenačrtno, pa kaj takega za informatorja ni mogoče trditi. Za informatorja namreč velja, da je posredovanje informacij in podatkov o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih prikrito, zavestno, prostovoljno in usmerjeno, prav tako pa gre pri delovanju informatorjev tudi za daljše časovno obdobje, tako, kakor je sodelovanje z informatorjem opisal tudi kriminalist.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>